018-140/2009 Občina Brda

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za čistilno napravo Medana, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, Dobrovo v Brdih (v nadaljevanju: naročnik) dne 20.7.2009 soglasno

odločila:

Vlagateljeva pritožba z dne 10.7.2009, kot izhaja iz njegove vloge "Pritožba oz. podrejeni zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo čistilne naprave Medana", se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.4.2009 objavil predmetno javno naročilo na portalu javnih naročil pod številko JN2705/2009. Dne 1.6.2009 je izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 4303-01/2009-06, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika EUROINVEST d.o.o., Industrijska cesta 5, Nova Gorica.

Po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj z vlogo z dne 24.6.2009 zahteval dodatno obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki jo je naročnik z dokumentom z dne 30.6.2009 zavrgel kot prepozno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.7.2009 Državni revizijski komisiji in (kot je razvidno iz same vloge) tudi naročniku posredoval dokument "Pritožba oz. podrejeni zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo čistilne naprave Medana". V vlogi vlagatelj navaja, da je dne 2.7.2009 od naročnika prejel odločitev, da se njegova zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila zavrže, ker naj ne bi bila posredovana v pet dnevnem roku. Ker naročnik ni napisal, kakšno je pravno varstvo, vlagatelj navaja, da vlaga pritožbo, podrejeno pa zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je obvestilo o izbiri prejel dne 19.6.2009, 24.6.2009 pa je poslal zahtevek za dodatno obrazložitev, povratnico je naročnik potrdil 26.6.2009. Že 22.6.2009 je vlagatelj poslal zahtevek za vpogled v ponudbo, a odgovora še ni prejel. Vlagatelj navaja, da je bila zahteva za dodatno obrazložitev vložena v petih dneh, kot to zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), kar je razvidno iz priložene povratnice. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, oz. da naročnik sam obravnava to pritožbo kot zahtevek za revizijo in izda dodatno obrazložitev, kot mu to nalaga ZJN-2.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da predmetna pritožba ni dovoljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN, ne določata drugače. Varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil zoper ravnanja naročnikov je torej zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje po tem, ko naročnik odloči o njem, vlagatelj pa pravočasno izjavi, da želi nadaljevati s postopkom. Pritožba je v skladu z določili ZRPJN pravno sredstvo, ki ga lahko vlagatelj vloži le v zakonu navedenih primerih, ko naročnik o (že vloženem) zahtevku za revizijo ne odloči vsebinsko, temveč procesno, ko ga torej zaradi različnih procesnih pomanjkljivosti zavrže. Pritožba je tako v skladu z določbami ZRPJN dopustna le v primerih, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže zaradi nedopolnitve ali nepravočasne dopolnitve nepopolne vloge (peti odstavek 12. člena ZRPJN), zaradi njegove nepravočasne vložitve (drugi odstavek 13. člena ZRPJN), zaradi neobstoja aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena ZRPJN) in v primeru, če naročnik zaradi nepravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka ali molka vlagatelja izda sklep o ustavitvi postopka revizije (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Iz zgoraj citiranega prvega odstavka 12. člena ZRPJN je razvidno, da je pravno varstvo tudi v primeru, kadar ponudnik meni, da je naročnik kršil tretji in četrti odstavek 79. člena ZJN-2 v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, medtem ko je pritožba v skladu z zgoraj navedenimi določili ZRPJN predvidena le za taksativno določene primere. Ker je vlagatelj v vlogi z dne 10.7.2009 "Pritožba oz. podrejeni zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo čistilne naprave Medana" izrecno navedel, da jo vlaga primarno kot pritožbo, je zato treba le-to v skladu z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči kot nedovoljeno. Pritožba je namreč v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP nedovoljena v primeru, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ter v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo predsednik senata zavrže s sklepom (prvi odstavek 343. člena ZPP). Vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nima pravice vložiti pritožbe zoper zavrženje zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila, saj je ZRPJN ne predvideva. Ker je pravno varstvo v teh primerih na podlagi prvega odstavka 12. člena ZRPJN zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, pa vlagatelj za vložitev pritožbe tudi nima pravnega interesa. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 10.7.2009 "Pritožba oz. podrejeni zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo čistilne naprave Medana" hkrati navedel, naj jo naročnik podrejeno obravnava kot zahtevek za revizijo, pri čemer je iz vloge same razvidno, da jo je posredoval neposredno tudi naročniku. Pravno varstvo bo torej vlagatelju v obsegu, kot ga določa ZRPJN, zagotovljeno v revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, kot izhaja iz njegove vloge z dne 10.7.2009.


Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotavlja, da mora naročnik vlogo z dne 10.7.2009 (pod pogojem, da jo je vlagatelj dejansko poslal tudi njemu oz. da jo je naročnik prejel) obravnavati kot zahtevek za revizijo. To pomeni, da mora najprej preveriti, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, kot so določene v ZRPJN, zatem pa (ob ugotovitvi obstoja vseh predpostavk) o zahtevku za revizijo vsebinsko odločiti skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.7.2009

predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih
- PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, 6230 Postojna
- EUROINVEST d.o.o., Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran