Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-126/2009 OBČINA šENČUR

    Številka: 018-126/2009-14
    Datum sprejema: 21. 7. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava in montaža opreme za učilnice in kuhinjo v prizidku vrtca šenčur" (v sklopu "B. Oprema povečane kuhinje"), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA šENČUR, Kranjska cesta 11, 4208 šenčur (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, dne 21. julija 2009 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 05. junija 2009 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01812609), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 31. marca 2009 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA" (številka JR-3/09) za opremo vrtca šenčur, obvestilo o javnem naročilu za "dobavo in montažo opreme za učilnice in kuhinjo v prizidku vrtca šenčur" po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN2746/2009, dne 07. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 27. maja 2009 izdal "SKLEP O IZBIRI PONUDNIKA" številka JN2746-2/09 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se "za dobavo in montažo opreme prizidka k vrtcu šenčur"â?? â??"za sklop oprema kuhinje izbere GO-ST d.o.o., Gasilska cesta 35, 1290 Grosuplje." (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 28. maja 2009, dne 08. junija 2009 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj naročniku predlaga, da o zahtevku za revizijo odloči tako, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter sprejme nov sklep o izbiri ponudnika,
    - ki določa, da se za sklop oprema kuhinje kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja,
    - s katerim se ugotavlja, da sta ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ter ponudba "LESNINE MG OPREMA d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana" nepravilni.
    Vlagatelj v zahtevku za revizijo hkrati zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali "zaradi postopka revizije v predmetni zadevi", v obrazložitvi zahtevka za revizijo pa zatrjuje, da je v odločitvi o oddaji naročila nepravilna ugotovitev naročnika, "da so za sklop oprema kuhinje oddali ponudbo štirje ponudniki in da so bile ponudbe pravilne", posledično pa je omenjena odločitev o oddaji naročila neutemeljena, nezakonita in pravno nedopustna.

    Glede ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da
    - v omenjeni ponudbi ni navedenih ponujenih tipov produktov oziroma blaga, prav tako pa ni predložena tehnična dokumentacija, zaradi česar iz ponudbe ni mogoče razbrati, katero blago je ponujeno in ali je ponujeno blago ustrezno;
    - v omenjeni ponudbi ni razvidno, ali ponujena oprema ustreza vsem standardom, ki so za opremljanje kuhinj v tovrstnih objektih predpisani v pravnem redu Republike Slovenije;
    - sta v omenjeni ponudbi navedeni dve referenci, pri katerih ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni nastopal kot izvajalec, oziroma referenci, ki nista njegovi, z navedbo tujih referenc pa je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi namerno zavajal naročnika v svojo usposobljenost, zato je ponudba zavajajoča;
    - so reference pod številkami 2, 3 in 6 vse objekti izven teritorija Republike Slovenije in je zato njihova preverljivost onemogočena. Iz ponudbenih navedb po prepričanju vlagatelja tudi ni mogoče sklepati, ali je šlo za enaka ali podobna dela, zato reference niso ustrezne in ne izkazujejo usposobljenosti ponudnika za izvedbo zadevnega javnega naročila;
    - v oddelku ponudbe Priloga 2 ni zaslediti izjave po prvem odstavku 42. člena ZJN-2;
    - v oddelku ponudbe Priloga 9 ni potrdil o skladnosti opreme z zahtevanimi standardi, izdanih in potrjenih s strani akreditiranih pooblaščenih organov;
    - v oddelku ponudbe Priloga 5 niso navedeni podatki o tehnološki usposobljenosti (navedene niso vrste in količine strojev ter naprav, s katerimi bo ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, opravil predvidena dela), pa tudi ne seznam kooperantov ali dobaviteljev opreme.

    Glede ponudbe ponudnika "LESNINA MG OPREMA d.d." vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da
    - v oddelku ponudbe Priloga 9 ni potrdil o skladnosti opreme z zahtevanimi standardi, izdanih in potrjenih s strani akreditiranih pooblaščenih organov;
    - pri poziciji E. 5 ni ponujen ustrezen stroj, saj ni prosto stoječ (na kolesih), prav tako pa ne vsebuje opcije sestave s posodo 30 litrov, na kolesih;
    - pri poziciji G. 6 ni ponujen ustrezen kotel, saj ima uporabno kapaciteto posode 60 in ne 80 litrov;
    - pri poziciji I. 3 ni ponujen ustrezen pomivalni stroj, saj ima ponujeni pomivalni stroj vstopno višino 410 mm, ne pa v razpisni dokumentaciji zahtevane vstopne višine 440 mm. Prav tako v ponujenem pomivalnem stroju po prepričanju vlagatelja ni možno pomivanje s košarami dimenzije 540 x 500, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.

    Naročnik je dne 17. junija 2009 izdal sklep številka 610-00004-2009-13 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka. Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo uvodoma na kratko povzema dotedanji potek postopka oddaje javnega naročila, v nadaljevanju pa ugotavlja, da
    - je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo,
    - je zahtevek vlagatelja, naj naročnik razveljavi celoten postopek oddaje zadevnega javnega naročila, nezdružljiv s hkratnim zahtevkom, naj naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja.

    Glede ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo
    - glede prvo povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa zatrjuje, da ni ne zahteval in ne predvidel, da morajo ponudniki v ponudbi navesti tipe produktov oziroma blaga, še toliko manj pa predložitev tehnične dokumentacije;
    - glede drugo povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa zatrjuje, da ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil pogoja, kakšnim standardom mora oprema ustrezati, vlagateljeve navedbe ni mogoče preizkusiti, prav tako pa presoja, ali ponujena oprema ustreza vsem standardom ki so za predviden objekt predpisani v pravnem redu Republike Slovenije, ni predmet revizijskega, temveč ustreznega upravnega postopka;
    - glede tretje povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa zatrjuje, da v 3. točki razpisne dokumentacije ni nikakršnega pogoja (numeričnega praga), koliko referenc je potrebno predložiti, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa je v svoji ponudbi predložil celo šest referenc, čeprav bi za zadostitev razpisanemu pogoju zadoščala že ena sama. Četudi bi naročnik upošteval zgolj štiri reference, (vlagatelju) spornih dveh pa ne, bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, še vedno dosegel večje število točk kot vlagatelj;
    - glede četrto povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa zatrjuje, da naročnik z nobenim razpisnim pogojem ni predvidel, da se morajo reference nanašati zgolj na teritorij v Republiki Sloveniji, utemeljen pa ni niti očitek, da podanih referenc ni mogoče preveriti;
    - glede peto povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa zatrjuje, da iz ponudbene dokumentacije ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, jasno izhaja, da je (vlagatelju) sporna izjava (v Prilogi 2) podana na način, kot to predvideva razpisna dokumentacija;
    - glede šesto in sedmo povzete navedbe vlagatelja v tretjem odstavku na strani "2 od 15" tega sklepa pojasnjuje, da je v spornem delu od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v skladu z 78. členom ZJN-2 zahteval dopolnitev ponudbe, slednji pa je svojo ponudbo pravočasno (in) skladno s pozivom naročnika dopolnil.

    Naročnik še dodaja, da o zatrjevanih kršitvah, ki izhajajo iz zahtevka za revizijo, nanašajo pa se na ponudbo ponudnika "LESNINA MG OPREMA d.o.o.", ni odločal, saj (glede na postavljen revizijski predlog) ne morejo več vplivati na njegovo odločitev.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 22. junija 2009, dne 23. junija 2009 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel "ZAHTEVEK ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" z dne 22. junija 2009, s katerim je vlagatelj naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Naročnik je z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 19. junija 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z delom dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Nadaljnjo dokumentacijo je Državna revizijska komisija s strani naročnika prejela še dne 22. junija 2009 in dne 26. junija 2009.

    Državna revizijska komisija je s pozivom številka 018-126/2009-7, izdanim dne 26. junija 2009, naročnika pozvala, da ji odstopi dokumentacijo, ki ji je dotlej še ni odstopil. Omenjeni poziv je pooblaščenec naročnika, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 30. junija 2009, dne 02. julija 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela dodatno odstopljeno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je s pozivom številka 018-126/2009-12, izdanim dne 08. julija 2009, vlagatelja pozvala, da v roku petih dni od dne prejema poziva svoj zahtevek za revizijo dopolni tako, da Državni revizijski komisiji navede ustrezno potrdilo o vplačilu dolžne takse za revizijo v višini 5.000,00 eurov (EUR). Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 13. julija 2009, Državni revizijski komisiji pa pravočasno navedel ustrezno potrdilo o vplačilu dolžne takse za revizijo.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je na zadevni javni razpis prispelo 6 pravočasnih ponudb, za "sklop oprema kuhinje" (torej sklop B) pa "so oddali ponudbo 4 ponudniki." Smiselno enak podatek izhaja tudi iz "ZAPISNIKA O JAVNEM ODPIRANJU PONUDB" "PREDMET JAVNEGA RAZPISA: OPREMA VRTCA šENČUR" številka JN2746/2009, z dne 18. maja 2009, iz katerega je v pregledni tabeli ponudb med drugim razvidno tudi, da je vlagatelj
    - svojo ponudbo oddal (zgolj) v sklopu B,
    - v svoji ponudbi ponudil ceno, ki je po višini tretja najvišja od štirih ponujenih.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je iz (preglednega) ocenjevalnega lista, iz katerega izhaja ocenjevanje prispelih ponudb po merilih (cena 80 točk in reference 20 točk), razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba uvrščena na tretje mesto (od štirih), zaradi česar je Državna revizijska komisija najprej obravnavala navedbe (očitke) vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d. d., Ljubljana, Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik LESNINA MG OPREMA), katerega ponudba je bila na podlagi ocenjevanja po merilih uvrščena na drugo mesto, torej neposredno pred vlagateljevo ponudbo.

    Državna revizijska komisija je v posledici doslej navedenega pristopila k obravnavanju vlagateljevih navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje, da pri poziciji G. 6 ni ponujen ustrezen kotel, saj ima uporabno kapaciteto posode 60 in ne 80 litrov, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (na strani 2) pod poglavjem "1.8. Izločitveni faktorji" med drugimi določil tudi naslednje izločitvene faktorje:
    - "Pri odpiranju ponudb:" "če ponudnik v ponudbi ne predloži enega ali več sestavnih delov ponudbe oziroma dokumentov"
    - "Pri pregledu in ocenjevanju ponudb:" "če ponudba ne izpolnjuje v celoti zahtev iz razpisne dokumentacije".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila kot naslednje ugotovila, da je naročnik v popisu del za sklop B pod 6. točko razdelka "G. TERMIKA" (na strani 42) postavil sledeče (tehnične) zahteve: "Električni kotel duplikatorjem 80 l", "z mešalo baterijo, izpustnim ventilom", "PE 14,1 KW", "dim: 800x700x875", "kom 1". Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika LESNINA MG OPREMA, pri tem pa ugotovila, da je slednji v njej pod omenjeno (tehnično) zahtevo razpisne dokumentacije ponudil "Zanussi KPNEI861", priložil pa je tudi katalog, na katerem je označeno, da se nanaša na "Poz. G6". Iz omenjenega kataloga med drugim izhaja "Uporabna kapaciteta posode-Lt." "60" (prva stran kataloga), v delu, ki se nanaša na dodatno opremo, pa "1-RAZDEL.KOš.TESTENIN ZA 60 LT POSODO".

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da znaša uporabna kapaciteta posode, ki jo je v svoji ponudbi ponudil ponudnik LESNINA MG OPREMA, 60 litrov, ker je naročnik v (tehničnih) zahtevah razpisne dokumentacije zahteval "Električni kotel duplikatorjem 80 l", pa je vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika LESNINA MG OPREMA popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbe v popisu del za sklop B pod 6. točko razdelka "G. TERMIKA" na strani 42 in določbo tretjega odstavka pod poglavjem "1.8. Izločitveni faktorji" na strani 2), pa tudi določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), zlasti prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Neprimerna (posledično pa tudi nepopolna) je namreč tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, vse ponudbe, ki niso popolne, pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti. Ker gre v konkretnem primeru za tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je ponudnik (LESNINA MG OPREMA) v tem delu ne sme spreminjati, za izvedbo postopka iz 78. člena ZJN-2 ("dopustne dopolnitve ponudbe") pa naročnik nima pravne podlage.

    Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija, upoštevaje načelo hitrosti postopka in svojo ustaljeno prakso, ni vsebinsko obravnavala ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe ponudnika LESNINA MG OPREMA. Presoja ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe ponudnika LESNINA MG OPREMA namreč ne more v ničemer več vplivati na (pravni) status omenjene ponudbe, s tem pa tudi ne na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj za obravnavo omenjenih navedb tako posledično tudi ne izkazuje več pravnega interesa.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Kot prve vlagateljeve navedbe v povezavi s tem je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni navedenih ponujenih tipov produktov oziroma blaga, prav tako pa ni predložena tehnična dokumentacija, zaradi česar iz ponudbe ni mogoče razbrati, katero blago je ponujeno in ali je ponujeno blago ustrezno.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Ob vpogledu v zadevno ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej predložen "POPIS OPREME ZA KUHINJO", skupaj s cenami na enoto in vrednostmi, niso pa navedeni tipi ponujenih artiklov oziroma ponujenega blaga, niti ni predložena tehnična dokumentacija. Vendar pa je potrebno v tem delu pritrditi naročnikovim zatrjevanjem (v odločitvi o zahtevku za revizijo), da naročnik "v nobeni točki razpisne dokumentacije ni ne zahteval in ne predvidel, da morajo potencialni ponudniki v ponudbi navesti tipe produktov oziroma blaga", prav tako pa "ni zahteval od slednjih, da ponudbi predložijo tehnično dokumentacijo." Državna revizijska komisija do neke mere sicer (lahko) razume pomisleke vlagatelja, vendar pa je že v več svojih sklepih, na primer
    - v sklepu številka 018-47/2009-4, izdanem dne 01. aprila 2009,
    - v sklepu številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008,
    - v sklepu številka 018-309/06-44-2644, izdanem dne 04. septembra 2006,
    zapisala, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala obstoječa razpisna dokumentacija. Ponudba namreč, kot to (v odločitvi o zahtevku za revizijo) upravičeno opozarja že naročnik, ne more biti nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zaradi opustitve predložitve dokumentacije, ki je razpisna dokumentacija ni zahtevala. Državna revizijska komisija tudi pripominja, da je bil vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije (dobro) seznanjen, saj je pripravil in oddal svojo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu "B. Oprema povečane kuhinje", zato bi moral, če je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu z določbami ZJN-2, zahtevek za revizijo vložiti ob spoštovanju drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN, torej pred potekom roka, določenega za predložitev (oddajo) ponudb.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi bilo ponudbi potrebno priložiti tehnično dokumentacijo oziroma v njej navesti tipe "produktov oziroma blaga", ki ga ponudnik ponuja, v posledici pa tudi ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem (ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz omenjenega razloga ni spoznal za nepopolno) kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni razvidno, ali ponujena oprema ustreza vsem standardom, ki so za opremljanje kuhinj v tovrstnih objektih predpisani v pravnem redu Republike Slovenije.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj, da iz ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "ni razvidno ali ponujena oprema ustreza vsem standardom, ki so predpisani v pravnem redu Republike Slovenije, za opremljanje kuhinj v tovrstnih objektih", ne zatrjuje pa (na primer), da oprema v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne ustreza vsem standardom, ki so za opremljanje kuhinj v tovrstnih objektih predpisani v pravnem redu Republike Slovenije. Vlagatelj torej v svojem zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje, da bi bila ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nepravilna (v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona), neprimerna (v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji) oziroma nesprejemljiva (v skladu z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu), s tem pa posledično nepopolna (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), temveč le, da iz ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "ni razvidno ali ponujena oprema ustreza vsem standardom, ki so predpisani v pravnem redu Republike Slovenije, za opremljanje kuhinj v tovrstnih objektih"â??, ker â??"tipi ponujene opreme niso razvidni". Ker (kot je bilo ugotovljeno že doslej) naročnik v razpisni dokumentaciji ni ne zahteval in ne predvidel, da bi morali ponudniki v ponudbi navesti tipe ponujene opreme (tipe ponujenih produktov oziroma blaga), Državna revizijska komisija ob upoštevanju načel, na katerih temelji javno naročanje, pa tudi načela zakonitosti (in ne da bi se spuščala v vprašanje smiselnosti razpisne dokumentacije, katera v delu, ki ga izpostavlja vlagatelj, ne zahteva niti navedbe tipov ponujene opreme, pač pa le predložitev potrdil o skladnosti oziroma certifikatov, s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanimi standardi), ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. Državna revizijska komisija pa pri tem še pripominja, da je bil vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije (dobro) seznanjen, saj je pripravil in oddal svojo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu "B. Oprema povečane kuhinje", zato bi moral, če je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu z določbami ZJN-2, zahtevek za revizijo vložiti ob spoštovanju drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN, torej pred potekom roka, določenega za predložitev (oddajo) ponudb.

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da sta v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navedeni dve referenci, pri katerih ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni nastopal kot izvajalec, oziroma referenci, ki nista njegovi, z navedbo tujih referenc pa je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi namerno zavajal naročnika v svojo usposobljenost, zato je ponudba zavajajoča. Ker vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "ni izkazal, da razpolaga z zadostno usposobljenostjo za izvedbo predmeta tega naročila", je Državna revizijska komisija (tudi ob upoštevanju vsebine same navedbe) zaključila, da vlagatelj izpodbija reference ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v smislu pogoja, zgolj posredno pa reference v smislu meril za izbiro ponudbe.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v njej (na strani 3) pod poglavjem "2. Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije (obrazec ponudbe)" med drugim določil:
    "Priloga 8: Dosedanje delovne izkušnje (reference)
    a) Navedite enaka ali podobna dela, ki ste jih uspešno opravili v zadnjih 3 letih,

    Za vsa navedena dela navedite ime objekta, leto izvedbe, fizični obseg del (površina opremljenih prostorov ipd.), vrednost investicije v EUR, naslov investitorja in od investitorja potrjene reference s področja opreme prostorov za varstvo in izobraževanje otrok in opreme kuhinj za pripravo več obrokov, ter ime in priimek kontaktne osebe investitorja." Prav tako je naročnik v obliki opombe v razpisni dokumentaciji (na strani 5) zapisal: "Ponudba, v kateri ne bo nobene potrjene reference"â?? â??"bo zavrnjena kot nepravilna." Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija (ob upoštevanju tretjega odstavka 41. člena ZJN-2 ter 45. člena ZJN-2) zaključuje, da so morali ponudniki za to, da se bo njihova ponudba (v končni posledici) štela za popolno, v tej predložiti vsaj eno potrjeno referenco za enaka ali podobna dela.

    Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej (v prilogi številka 8) navedenih šest nazivov referenčnih objektov, prav tako pa je priloženih šest potrdil (naročnikov) glede omenjenih referenčnih objektov. Ker so morali ponudniki za to, da se bo njihova ponudba (v končni posledici) štela za popolno, v njej predložiti vsaj eno potrjeno referenco za enaka ali podobna dela, vlagatelj pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in iz omenjenega razloga izpodbija zgolj dve izmed šestih potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov, priloženih v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Tudi v primeru namreč, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da dve od šestih referenc, ki so navedene v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "nista ponudnikovi referenci" in pri njih "ponudnik ni nastopal kot izvajalec", to ne bi vplivalo na dejstvo, da vlagatelj v povezavi s preostalimi štirimi potrdili (naročnikov) glede referenčnih objektov (razen v vsebini, ki izhaja iz navedb vlagatelja, katere bo Državna revizijska komisija obravnavala kot naslednje) ne zatrjuje njihove neskladnosti z zahtevami razpisne dokumentacije oziroma določbami ZJN-2. Slednje pomeni, da ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, četudi bi se vlagateljeve navedbe v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (in v njegovih mejah) izkazale za utemeljene, ob spoštovanju določb ZJN-2 ne bi bilo dopustno spoznati za nepopolno. Prav tako tudi morebitnih potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov, iz katerih bi jasno izhajal izvajalec del (ta pa ne bi bil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), ne bi bilo šteti kot zavajajočih.

    Čeprav v tem odstavku navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev, Državna revizijska komisija še pripominja, da bi (kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) tudi v primeru, če naročnik (vlagatelju) spornih potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov ne bi upošteval pri ocenjevanju po merilih za izbiro, ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, še vedno zbrala večje število točk kakor vlagateljeva ponudba.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da so reference pod številkami 2, 3 in 6 vse objekti izven teritorija Republike Slovenije in je zato njihova preverljivost onemogočena. Iz ponudbenih navedb po prepričanju vlagatelja tudi ni mogoče sklepati, ali je šlo za enaka ali podobna dela, zato naj reference ne bi bile ustrezne in naj ne bi izkazovale usposobljenosti ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za izvedbo zadevnega javnega naročila.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da se potrdila (naročnikov) glede referenčnih objektov za reference pod številkami 2, 3 in 6 "nanašajo na objekte izven teritorija Republike Slovenije" (zadnji odstavek odločitve o zahtevku za revizijo na strani 4). Ker so morali ponudniki za to, da se bo njihova ponudba (v končni posledici) štela za popolno, v njej predložiti vsaj eno potrjeno referenco za enaka ali podobna dela, vlagatelj pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in iz omenjenega razloga izpodbija zgolj tri izmed šestih potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov, priloženih v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, Državna revizijska komisija (smiselno povsem enako kot glede prejšnje vlagateljeve navedbe) ugotavlja, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Tudi v primeru namreč, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da so tri od šestih referenc, ki so navedene v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "vse objekti nekje izven teritorija Republike Slovenije" (razpisna dokumentacija pa tega ne bi dopuščala), to ne bi vplivalo na dejstvo, da vlagatelj v povezavi s preostalimi tremi potrdili (naročnikov) glede referenčnih objektov (razen v vsebini, ki izhaja iz navedb vlagatelja, katere je Državna revizijska komisija obravnavala neposredno pred zadevnimi navedbami) ne zatrjuje njihove neskladnosti z zahtevami razpisne dokumentacije oziroma določbami ZJN-2. Slednje pomeni, da ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, četudi bi se vlagateljeve navedbe v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (in v njegovih mejah) izkazale za utemeljene, ob spoštovanju določb ZJN-2 ne bi bilo dopustno spoznati za nepopolno.

    Povsem neodvisno od navedenega pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je ob vpogledu v naročnikovo razpisno dokumentacijo ugotovila, da bi bilo sicer tudi v tem delu pritrditi naročnikovim zatrjevanjem (podanim v odločitvi o zahtevku za revizijo), da "naročnik z nobenim razpisnim pogojem ni predvidel, da se morajo reference nanašati zgolj na teritorij v Republiki Sloveniji." Državna revizijska komisija še dodaja, da je že v več svojih sklepih zapisala, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala obstoječa razpisna dokumentacija. Dejstvo je, da je bil vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije (dobro) seznanjen, saj je pripravil in oddal svojo ponudbo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu "B. Oprema povečane kuhinje", zato bi moral, če je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu z določbami ZJN-2, zahtevek za revizijo vložiti ob spoštovanju drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN, torej pred potekom roka, določenega za predložitev (oddajo) ponudb.

    Državna revizijska komisija se tudi ne bi mogla strinjati z vlagateljem, da
    - je zaradi tega, ker so referenčni objekti izven teritorija Republike Slovenije, njihova preverljivost onemogočena,
    - iz razloga, ker naj iz "ponudbenih navedb referenc" ne bi bilo mogoče sklepati, ali je šlo za enaka ali podobna dela, reference ne bi bile ustrezne in naj ne bi izkazovale usposobljenosti ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za izvedbo zadevnega javnega naročila.
    Zgolj s strani vlagatelja zatrjevana nepreverljivost potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov za reference pod številkami 2, 3 in 6, ki pa je Državna revizijska komisija niti ni ugotovila, namreč (ob upoštevanju določb ZJN-2) sama po sebi še ne bi mogla privesti do zaključka, da reference niso ustrezne in ne izkazujejo usposobljenosti ponudnika (katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) za izvedbo zadevnega javnega naročila. Ker v razpisni dokumentaciji "naročnik z nobenim razpisnim pogojem ni predvidel, da se morajo reference nanašati zgolj na teritorij v Republiki Sloveniji", vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi bila potrdila (naročnikov) glede referenčnih objektov za reference pod številkami 2, 3 in 6 neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije oziroma določbami ZJN-2 še iz kakega drugega razloga, bi Državna revizijska komisija tudi sicer ugotovila, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

    Čeprav v tem odstavku navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev, Državna revizijska komisija še pripominja, da bi (kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) tudi v primeru, če naročnik (vlagatelju) spornih potrdil (naročnikov) glede referenčnih objektov ne bi upošteval pri ocenjevanju po merilih za izbiro, ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, še vedno zbrala večje število točk kakor vlagateljeva ponudba.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v oddelku priloga 2 ni zaslediti izjave po prvem odstavku 42. člena ZJN-2.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v njej (na strani 3) pod poglavjem "2. Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije (obrazec ponudbe)" med drugim določil:
    "Priloga 2: â"śIzjava ponudnika po 1. odstavku 42. člena ZJN-2â"ť:
    Ponudnik mora predložiti izjavo, da niso storili dejanj iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2".

    Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej predložena "I Z J A V A ponudnika po 1. Odstavku 42. Člena ZJN-2" (priloga 2), izdana dne 14. maja 2009. Glede na navedeno Državna revizijska komisija v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da v "oddelku ponudbe Priloga 2 ni zaslediti Izjave ponudnika po 1. odstavku 42. člena ZJN-2". V posledici navedenega vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo tudi ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem (ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz omenjenega razloga ni spoznal za nepopolno) kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v oddelku priloga 9 ni potrdil o skladnosti opreme z zahtevanimi standardi, izdanih in potrjenih s strani akreditiranih pooblaščenih organov.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v njej (na strani 3) pod poglavjem "2. Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije (obrazec ponudbe)" med drugim določil:
    "Priloga 9: Potrdila o skladnosti opreme z zahtevanimi standardi
    OBVEZNE PRILOGE S KATERIMI PONUDNIK DOKAZUJE USPOSOBLJENOST IN JIH MORA PRILOŽITI V PONUDBI: 1. potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanimi standardi izdan in potrjen s strani akreditiranih pooblaščenih organov".

    Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da
    - je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnik z dopisom, poimenovanim "Zahteva za dopolnitev ponudbe na javni razpis oprema prizidka k vrtcu šenčur", z dne 21. maja 2009 (v nadaljnjem besedilu: poziv z dne 21. maja 2009), pozval na "ustrezno obrazložitev" ter dopolnitev ponudbe, med drugim tudi v delu, ki se nanaša na prilogo 9 ("vas"â?? â??"pozivamo, da v roku 3 dni od prejema dopisa"â?? â??"priložite potrdila o skladnosti (certifikate)")
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, svojo ponudbo dopolnil.
    Smiselno dokaj podoben zaključek izhaja tudi iz 8. odstavka odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri naročnik "pojasnjuje, da je po pregledu ponudb od izbranega ponudnika v skladu z 78. členom ZJN-2, zahteval dopolnitev", ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa je "pravočasno, dne 25. maja 2009, skladno s pozivom naročnika svojo ponudbo dopolnil."

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v (dopolnjeno) ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri tem pa ugotovila, da se v njej nahaja večje število potrdil o skladnosti oziroma certifikatov (angleško "DECLARATION OF CONFORMITY"). Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja (ne navaja) konkretnih postavk ponujene opreme ("Zap.š."), ki izhajajo iz "Popisa del - sklop "B"", predloženega v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za katere naj po njegovem stališču ne bila predložena potrdila o skladnosti (certifikati), s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanimi standardi, izdana in potrjena s strani akreditiranih pooblaščenih organov, Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo, ali je naročnik v konkretnem primeru imel pravno podlago za izvedbo postopka, določenega v 78. členu ("dopustne dopolnitve ponudbe") ZJN-2 (vlagatelj namreč niti ne zatrjuje nasprotnega, Državna revizijska komisija pa v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo), ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

    Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v oddelku priloga 5 niso navedeni podatki o tehnološki usposobljenosti (navedene naj ne bi bile vrste in količine strojev ter naprav, s katerimi bo ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, opravil predvidena dela), pa tudi ne seznam kooperantov ali dobaviteljev opreme.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik v njej (na strani 3) pod poglavjem "2. Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije (obrazec ponudbe)" med drugim določil:
    "Priloga 5: Podatki o tehnološki usposobljenosti:
    Navedite podatke o vrsti in količini strojev in naprav s katerimi boste opravili predvidena dela oz. seznam kooperantov ali dobaviteljev opreme."

    Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da
    - je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnik s pozivom z dne 21. maja 2009 pozval na "ustrezno obrazložitev" ter dopolnitev ponudbe, med drugim tudi v delu, ki se nanaša na prilogo 5 ("vas"â?? â??"pozivamo, da v roku 3 dni od prejema dopisa"â?? â??"dopolnite prilogo 5, z navedbo opreme")
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, svojo ponudbo dopolnil.
    Smiselno dokaj podoben zaključek izhaja tudi iz 8. odstavka odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri naročnik "pojasnjuje, da je po pregledu ponudb od izbranega ponudnika v skladu z 78. členom ZJN-2, zahteval dopolnitev", ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa je "pravočasno, dne 25. maja 2009, skladno s pozivom naročnika svojo ponudbo dopolnil."

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v (dopolnjeno) ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri tem pa ugotovila, da se v njej nahaja tudi priloga 5 "PODATKI O TEHNOLOšKI USPOSOBLJENOSTI", z dne 25. maja 2009, iz katere izhajajo (kot to pove že njeno poimenovanje) podatki o tehnološki usposobljenosti. V omenjeni prilogi 5 so navedeni podatki o vrsti in količini strojev in naprav, s katerimi bodo predvidena dela opravljena, pa tudi podatek, da "bomo opremo, ki je ne bomo proizvajali sami dobavili pri podjetju"â?? (za citiranim besedilom je navedeno podjetje oziroma njegova firma, s katerim ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, sklenjeno franšizno pogodbo).

    Ne da bi se spuščala v presojo, ali je naročnik v konkretnem primeru imel pravno podlago za izvedbo postopka, določenega v 78. členu ("dopustne dopolnitve ponudbe") ZJN-2 (vlagatelj namreč niti ne zatrjuje nasprotnega, Državna revizijska komisija pa v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča na podlagi trditveno-dokaznega bremena vlagatelja v mejah zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi v obravnavanem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

    Naročnik v četrtem odstavku odločitve o zahtevku za revizijo ugotavlja, da "je zahtevek vlagatelja, naj naročnik razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila nezdružljiv s hkratnim zahtevkom, naj naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja". Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da vlagatelj v svojem pravovarstvenem predlogu, ki izhaja iz zahtevka za revizijo, sicer res naročniku predlaga, da "odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila", vendar pa v nadaljevanju pravovarstvenega predloga predlaga tudi, da naročnik "na podlagi prejete ponudbene dokumentacije sprejme nov sklep o izbiri ponudnika, ki določa, da se za sklop oprema kuhinje izbere kot najugodnejšega ponudnika"â?? Glede na navedeno je citirani vlagateljev pravovarstveni predlog po vsebini razumeti na način, da vlagatelj v njem naročniku predlaga, da odloči o zahtevku za revizijo tako, da delno in ne v celoti (v povezavi s tem pogledati tudi prvi odstavek 16. člena ZRPJN), kot to razume naročnik, razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

    V posledici zaključka, ki izhaja iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa, pa tudi ob upoštevanju dosedanje obrazložitve, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v smislu pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj naročniku (smiselno pa tudi Državni revizijski komisiji) predlaga, da "odloči o zahtevku za revizijo tako, da" (delno) "razveljavi postopek oddaje javnega naročila", zavrnila kot neutemeljen. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika LESNINA MG OPREMA popolna, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, pa tudi določbe ZJN-2, ni pa uspel izkazati, da bi naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2 s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, popolna.

    V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, v katerem ta predlaga, da se "na podlagi prejete ponudbene dokumentacije sprejme nov sklep o izbiri ponudnika, ki določa, da se za sklop oprema kuhinje izbere kot najugodnejšega ponudnika za dobavo in montažo opreme prizidka k vrtcu šenčur ponudnik KOGAST SISTEMI d.o.o."â?? â??"in s katerim se ugotavlja, da sta" ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, in ponudba ponudnika LESNINA MG OPREMA, nepravilni, Državna revizijska komisija opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
    - številka 018-061/2009-6, izdanem dne 11. maja 2009 (zadnji odstavek na strani 3),
    - številka 018-55/2009-8, izdanem dne 11. maja 2009 (tretji odstavek na strani 7),
    - številka 018-40/2009-5, izdanem dne 20. marca 2009 (četrti odstavek na strani 6),
    - številka 018-033/2009-5, izdanem dne 16. marca 2009 (prvi odstavek na strani 6),
    - številka 018-18/2009-7, izdanem dne 06. februarja 2009 (četrti odstavek na strani 6),
    - številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 10),
    - številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 6),
    - številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008 (tretji odstavek na strani 12),
    - številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008 (zadnji odstavek na strani 13),
    - številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008 (peti odstavek na strani 9),
    - številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008 (tretji odstavek na strani 12),
    - številka 018-108/2009-3, izdanem dne 18. junija 2009 (tretji odstavek na strani "6 od 8"),
    v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija naročnika v povezavi z njegovim zaključkom, ki izhaja iz zadnjega odstavka na strani 5 oziroma prvega odstavka na strani 6 njegove odločitve o zahtevku za revizijo, glasi pa se "Ker je naročnik na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovil, da tudi morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov (ki se vsi nanašajo na nepopolnost ponudbe ponudnika LESNINA MG OPREMA d.o.o.) ne more več vplivati na drugačno odločitev naročnika, glede na revizijski predlog, ki ga je postavil, o le-teh ni odločal ter je v skladu z načelom hitrosti"â?? â??"ter prakso v postopkih revizije javnega naročanja odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ugotovitve naročnika v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi mogla v ničemer vplivati niti na zgornje ugotovitve naročnika, niti na samo odločitev v tej revizijski zadevi in niti na vlagateljev pravni položaj", še opozarja, da je položaj naročnika, ko odloča o zahtevku za revizijo, drugačen od položaja Državne revizijske komisije. Medtem, ko odločitev Državne revizijske komisije postane pravnomočna, saj zoper njo ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, s katerim bi vlagatelj lahko dosegel njeno razveljavitev, pa ima po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo vlagatelj pravico nadaljevati revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne (vsebinske) presoje vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila oceni drugače, kakor naročnik (Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru, tudi ob upoštevanju določbe 9. člena ZRPJN glede aktivne legitimacije v postopku revizije in svoje ustaljene prakse, tako najprej presojala prav utemeljenost vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe ponudnika LESNINA MG OPREMA, katerega ponudba je bila na podlagi ocenjevanja po merilih uvrščena na drugo mesto, torej neposredno pred vlagateljevo ponudbo). Naročnik mora zato, ko ob presoji zahtevka za revizijo (kot v konkretnem primeru) ugotovi neutemeljenost revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, vsebinsko obravnavati tudi morebitne navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila na podlagi ocenjevanja po merilih uvrščena na drugo mesto, saj lahko (kljub drugačni naročnikovi oceni) slednje postanejo (v konkretnem primeru pa so neizbežno celo postale) predmet vsebinske presoje pred Državno revizijsko komisijo. Smiselno podobno stališče tako na primer izhaja tudi iz več sklepov Državne revizijske komisije, na primer
    - sklepa Državne revizijske komisije številka 018-187/2008-4, izdanega dne 12. decembra 2008 (prvi odstavek na strani 5),
    - sklepa Državne revizijske komisije številka 018-199/2008-31, izdanega dne 06. februarja 2009 (prvi odstavek na strani "15 od 17"),
    - sklepa Državne revizijske komisije številka 018-079/2009-6, izdanega dne 19. maja 2009 (prvi odstavek na strani "12 od 13").

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov, ki "nastanejo vlagatelju zahtevka zaradi postopka revizije v predmetni zadevi."

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,"â?? â??"naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj"â?? na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot to izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 21. julija 2009


    Predsednica senata
    Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
    predsednica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
    - KOGAST SISTEMI, d. o. o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje
    - GO-ST, d. o. o., Gasilska cesta 35, 1290 Grosuplje
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran