018-117/2009 Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članice mag. Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Modernizacija ceste R3 641/1362 Rakitna - Cerknica od km 2.522 do km 4.893", začetega na podlagi zahtevka za revizijo Godina d.o.o., Slope 20, Kozina, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.6.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 14.5.2009 se delno ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.990,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je 12.2.2009 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 13.2.2009 pod številko objave JN1057/2009.

Naročnik je 21.4.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral skupno ponudbo ponudnikov Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina, Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška 10, Ljubljana in HIP PLUS d.o.o., Vače 13, Vače (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve z dne 5.5.2009 je vlagatelj z vlogo z dne 14.5.2009 vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009 in dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil ceno 1.290.088,11 EUR, pri čemer vsak izmed partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika prevzel dela v višini 50%, 30% oziroma 20% celotnega naročila, izbrani ponudnik je za prevzete odstotke del podal tudi njihovo vrednost. PRIMORJE d.d. je kot vodilni partner izbranega ponudnika predračunski vrednosti iz ponudbe dal popust v višini 27% ponudbene vrednosti, iz odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve pa je razvidno, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za ceno 941.543,57 EUR, s čimer je nedopustno spremenil ponudbeno ceno po roku za odpiranje ponudb. Ker vodilni partner pri podaji popusta ni predložil pooblastila ostalih partnerjev ponudbe, ta ni mogel dati popusta za celotno ponudbo, temveč zgolj na svoj delež prevzetih del v višini 645.055,06 EUR, kolikor znaša 50% prevzetih del. S tem pa je prišlo do spremembe deleža naročila, ki ga bo izvedel posamezni partner skupne ponudbe, saj skupaj s popustom vodilni partner prevzema dela zgolj v višini 470.882,14 EUR, ponudba skupaj s popustom pa znaša 1.115.927,19 EUR. Odstotek vodilnega partnerja je v tem primeru 42% in ne 50% celotnega naročila, posledično so napačno navedeni tudi odstotki ostalih partnerjev, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika notranje nekonsistentna in kot taka nepopolna. Ker bi poseganje v te dele ponudbe pomenilo spremembo cene, je tako poseganje v skladu z 2. odst. 78. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06, 16/2008, 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) nedopustno, naročnik pa bi ponudbo izbranega ponudnika moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Poleg navedenega vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija izrecno zahteva, da se popust odda v odstotkih na celotno predračunsko vrednost in ne samo za del predračunske vrednosti, kar pomeni, da je v primeru, da je vodilni partner popust podal le zase, ta ponudba neveljavna že zato, ker je izbrani ponudnik napačno podal popust k svoji ponudbi. V kolikor pa se 27% popust nanaša na celotno predračunsko vrednost javnega naročila, kar je v skladu z razpisno dokumentacijo, pa vodilni partner ni predložil pooblastila ostalih dveh partnerjev, ki bi ga pooblaščala za podajo popusta za dela, ki sta jih prevzela.
Vlagatelj še navaja, da v primeru, če je vodilni partner pooblastilo imel, ponudba vseeno vsebuje napake in notranja nasprotja, zaradi katerih jo je treba izločiti kot nepopolno iz postopka oddaje javnega naročila. Po mnenju vlagatelja so posamezni partnerji izbranega ponudnika, v kolikor se popust nanaša na celotno predračunsko vrednost, v obrazcu "Ponudba" podali napačne vrednosti del, ki jih prevzemajo. Vlagatelj pojasni, da je iz obrazca mogoče priti do dveh različnih cen, prve kot predračunske vrednosti, kateri odštejemo 27% popusta, in druge kot seštevek cen del, ki so jih prevzeli posamezni partnerji in te cene vpisali v ponudbo.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da mu je naročnik neutemeljeno zavrnil vpogled v izpolnjen predračun ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, pri čemer ni navedel objektivnih razlogov za takšno omejitev, ter da je izbrani ponudnik podal neobičajno nizko ponudbo, saj je vrednost njegove ponudbe manjša za 38% od ocenjene vrednosti naročila.
Vlagatelj glede na vse navedeno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009 v celoti in dodatna obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila z dne 5.5.2009, da se vlagatelju zahtevka za revizijo omogoči vpogled v celotno dokumentacijo, vključno s predračunom ponudbe izbranega ponudnika, in da se vlagatelju povrnejo priglašeni stroški revizijskega postopka.

Naročnik je 2.6.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi sklepa najprej navaja, da vlagatelj nima pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo, saj je bila njegova ponudba po rangu ugodnosti šele tretja in vlagatelj tudi v primeru, če bi naročnik na podlagi očitanih kršitev svojo odločitev razveljavil, ne bi mogel biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Nadalje naročnik navaja, da je izbrani ponudnik, ki ga kot vodilni partner zastopa Primorje d.d., na prvotno ponudbeno ceno 1.290.088,11 EUR dal dodatni 27% popust. Ta popust je naročniku posredoval vodilni partner, ki zastopa ostale partnerje v skupni ponudbi, naročnik pa je navedeni popust štel kot popust na celotno ponudbeno ceno. Tako je naročnik pri izbiri najugodnejše ponudbe za izvedbo naročila upošteval ponudbeno ceno 1.290.088,11 EUR, znižano za 27%, kar znese 941.543,57 EUR, stvar partnerjev iz skupne ponudbe pa je, kako se bodo med seboj dogovorili glede danega popusta in kako ga bodo upoštevali pri medsebojnem obračunu za izvedbo celotnega naročila.
Naročnik še dodaja, da navedba del, ki jih v ponudbi prevzemajo partnerji in njihovo vrednost zahteva zgolj zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti posameznih partnerjev, ki nastopajo v ponudbi. Ponudbene vrednosti partnerjev za dela, ki jih prevzemajo v ponudbi, na izbiro najugodnejše ponudbe v ničemer ne vplivajo, zato zaradi upoštevanega popusta na celotno ponudbeno ceno ponudbe ni moč šteti kot notranje neskladno.
Glede vpogleda naročnik pojasni, da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo kot poslovno skrivnost ali kot tajnost varoval strukturo ponudbene cene ter tiste podatke v ponudbi, ki so označeni kot poslovna skrivnost oz. tajnost in ki jih kot takšne opredeljuje zakon. Ker se je pri vpogledu naročnik držal pravil poslovanja, ki jih je zapisal v svoji razpisni dokumentaciji, dodatnih pojasnil na vpogledu ni dajal.
Glede neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da po njegovem mnenju ne gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno, zato ni zahteval nikakršnih dodatnih pojasnil glede ponudbene cene izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.6.2009 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo in podal pripravljalno vlogo, v kateri oporeka naročnikovim navedbam glede njegovega pravnega interesa in podaja svoja stališča glede naročnikovih navedb iz sklepa z dne 2.6.2009. Vlagatelj navaja, da je oddal drugo najugodnejšo ponudbo, naročnik pa bi moral ob upoštevanju razlogov iz zahtevka za revizijo cenovno najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika izločiti in posledično izbrati ponudbo vlagatelja. S tem pa je nesporno izkazan njegov pravni interes za vložitev revizijskega zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, ki jo je Državni revizijski komisiji 12.6.2009 odstopil naročnik, ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem slednji zatrjuje, da pri izbranem ponudniku spremembe ponudbe, ki zajema popust k predračunski vrednosti, niso podpisali vsi partnerji, ki so oddali skupno ponudbo, niti ni vodilni partner izkazal, da je pooblaščen za podpis spremembe ponudbe v imenu obeh partnerjev, kar pomeni, da vodilni partner ni dal popusta na celotno ponudbeno vrednost, ampak le za svoj delež, s tem pa kršil razpisno dokumentacijo, zaradi česar je ponudba neveljavna.

Iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo izhaja, da je naročnik v 4. točki (IZDELAVA PONUDBE) Navodil za pripravo ponudbe določil, kako mora biti izdelana ponudbena dokumentacija in katere listine jo sestavljajo. Med te listine je naročnik uvrstil tudi listino "Ponudba". Za to listino je naročnik v točki 4.1.1 določil, da mora izpolnjevati več zahtev, med drugim tudi naslednje zahteve:
 pri skupni ponudbi se kot ponudnika navede vse partnerje
 popust mora biti naveden v odstotkih (%) glede na celotno predračunsko vrednost
 pri skupni ponudbi se podpišejo vsi partnerji.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da so v skupni ponudbi izbranega ponudnika (ponudba št. 294/2009 z dne 17.3.2009) kot partnerji nastopili trije gospodarski subjekti: Primorje d.d. kot vodilni partner, ki je prevzel dela v vrednosti 645.044,06 EUR, kar znaša 50% ponudbene cene, Cestno podjetje Ljubljana d.d. kot partner, ki je prevzel dela v vrednosti 387.026,43 EUR, kar znaša 30% ponudbene cene in HIP PLUS d.o.o. kot partner, ki je prevzel dela v vrednosti 259.017,62 EUR oz. 20% ponudbene cene. Vsi trije partnerji so podpisali listino "Ponudba", v kateri so navedli, da znaša ponudbena predračunska vrednost (brez DDV) 1.075.073,42 EUR, ta pa je enaka ponudbeni ceni, ki skupaj z DDV znaša 1.290.088,11 EUR.

Stranki pa se ne strinjata o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je popust, dan s spremembo ponudbe, upošteval kljub temu, da ga je podpisal samo vodilni partner v skupni ponudbi, ne pa tudi ostala dva partnerja. Vlagatelj meni, da bi popust morali podpisati vsi partnerji skupne ponudbe, v nasprotnem primeru gre šteti, da je vodilni partner dal popust le na svoj delež prevzetih del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj upravičeno opozarja, da bi glede na jasno določbo razpisne dokumentacije morali ponudbo kakor tudi njeno spremembo podpisati vsi partnerji skupne ponudbe. To nedvoumno izhaja iz določbe razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval, da se pri skupni ponudbi podpišejo vsi partnerji. Slednji so se vsi podpisali le pri ponudbi, s katero so se zavezali, da bodo javno naročilo izvedli po ponudbeni ceni 1.290.088,11 EUR z DDV, ne pa tudi pri njeni spremembi, s katero naj bi prvotno ponudbeno ceno znižali za 27% in s tem ponudili novo ponudbeno ceno, ki bi z DDV znašala 941.543,57 EUR. Spremembo ponudbe je podpisal zgolj vodilni partner Primorje d.d.

Pri tem naročnik kot argument za to, da gre šteti, da so spremembo ponudbe podpisali vsi partnerji skupne ponudbe, navaja, da jo je podpisal vodilni partner, ki zastopa ostala partnerja v skupni ponudbi. Državna revizijska komisija bi ob upoštevanju splošnih obligacijskih pravil, po katerih se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel, sklene tudi po zastopniku, pri čemer lahko upravičenost za zastopanje temelji na izjavi volje zastopanega (pooblastitev) (69. člen Obligacijskega zakonika - Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 40/2007; v nadaljevanju: OZ), ta naročnikov argument sprejela le, če bi se izkazalo, da je naročnik na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika lahko ugotovil, da sta partnerja v skupni ponudbi (Cestno podjetje Ljubljana d.d. in HIP PLUS d.o.o.) pooblastila vodilnega partnerja PRIMORJE d.d. za to, da ta v njunem imenu spremeni ponudbo.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je bilo vodilnemu partnerju v skupni ponudbi za podpis popusta dano pooblastilo s strani ostalih dveh partnerjev (Cestno podjetje Ljubljana d.d., HIP PLUS d.o.o.). Naročnik v razpisni dokumentaciji od partnerjev v skupni ponudbi ni zahteval predložitve akta (pogodbe, sporazuma, itd.) o skupni izvedbi javnega naročila, v katerem bi partnerji uredili medsebojna razmerja (pravice, obveznosti, naloge, ipd.) pri izvedbi predmetnega naročila. Naročnik niti ni zahteval predložitve pooblastil v primeru, da bi v imenu vseh partnerjev v skupni ponudbi proti naročniku nastopal le eden, zato izbranemu ponudniku tega ni bilo treba priložiti že ob oddaji ponudbe oz. spremembe ponudbe. Državna revizijska komisija zato na podlagi obstoječe dokumentacije in ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi kazala drugače, ugotavlja, da naročnik ni imel utemeljenega razloga za zaključek, da je vodilni partner bil upravičen za podpis ponudbe ali popusta, danega k ponudbi. Da navedba partnerja PRIMORJE d.d. kot vodilnega partnerja še ne pomeni tudi, da je ta pooblaščen za podpis ponudbe, kaže tudi to, da so prvotno ponudbo (kljub temu, da je bil PRIMORJE d.d. naveden kot vodilni partner), podpisali vsi trije partnerji in ne zgolj vodilni partner.

Navedeno sámo po sebi še ne pomeni, da pooblastilo za podpis popusta vodilnemu partnerju s strani drugih dveh partnerjev v trenutku oddaje le-tega ni bilo dano, pač pa bi moral naročnik obstoj pooblastila preveriti, preden je popust izbranega ponudnika upošteval pri ocenjevanju njegove ponudbe. Ker popusta niso podpisali vsi partnerji v skupni ponudbi, bi moral naročnik preveriti, ali je imel vodilni partner PRIMORJE d.d. v trenutku oddaje popusta pooblastilo od drugih dveh partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika (Cestno podjetje Ljubljana d.d. in HIP PLUS d.o.o.) za to ravnanje. Pri tem pa je treba zavrniti navedbe vlagatelja, da bi v tem primeru šlo za spremembo cene, ki po 2. odst. 78. člena ZJN-2 ni dopustna, saj se ta nanaša na položaj, ko ponudnik svojo ceno spremeni po roku za oddajo ponudb in ne pred potekom roka za oddajo ponudb, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo navedbo, da gre šteti, da je vodilni partner dal popust le na svoj delež prevzetih del, to pa zaradi spremembe prevzetih deležev posla pomeni notranjo nekonsistentnost ponudbe izbranega ponudnika, ugotavlja, da glede na jasno zahtevo naročnika iz točke 2.8 Navodil za pripravo ponudbe (Komercialni popust), da morajo ponudniki morebitni komercialni popust navesti v odstotkih (%) glede na celotno predračunsko vrednost, popust le na del ponudbene vrednosti ni dovoljen. Razpisna dokumentacija je jasna: popust je lahko dan le na končno predračunsko vrednost ali pa ga ni.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni ravnal pravilno, ker ni preveril obstoj pooblastila za dani popust in ob njegovem upoštevanju v skladu z 79. členom ZJN-2 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Naročniku v trenutku sprejema zadevne odločitve niso bila znana vsa dejstva, na podlagi katerih bi se lahko odločil, ali dan popust izbranega ponudnika ustreza zahtevam razpisne dokumentacije in posledično, ali je izbrani ponudnik res ponudil ceno v višini 941.543,57 EUR (z DDV), kot to izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009. Zato je Državna revizijska komisija Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009 razveljavila.

Glede vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem naročniku očita, da mu je neutemeljeno zavrnil vpogled v predračun izbranega ponudnika, čeprav bi vlagatelj vpogled v ta del ponudbe potreboval za to, da bi ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji iz 49. člena ZJN-2 in ali je izbrani ponudnik podal neobičajno nizko ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta ni utemeljen.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika 4.5.2009 in 11.5.2009, na obeh vpogledih pa je vlagatelju bil omogočen vpogled v vse dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, razen v specifikacijo predračuna.

Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (glej npr. odločitve v zadevah 018-005/2008, 018-070/2008, 90/2008 itd.), da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Nasprotno velja, da če naročnik določene ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, nima namena zavrniti, postopka iz 49. člena ZJN-2 ne izvede.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, v konkretnem primeru ne gre za položaj iz 49. člena ZJN-2, saj naročnik ni ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Iz odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kot tudi iz naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku izhaja, da v postopku ocenjevanja prispelih ponudb cena ponudbe izbranega ponudnika pri naročniku ni vzbudila dvoma v sposobnost izbranega ponudnika za takšno ceno izvesti posel, zato je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot sprejemljivo. Na to nakazujejo vsi naročnikovi argumenti, ki jih je predstavil med revizijskim postopkom, in s katerimi naročnik pojasnjuje, da po njegovem mnenju ne gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno, ter da so ponudbene cene v zadnjem času tudi pri mnogih drugih razpisanih naročilih znatno nižje od naročnikovih ocenjenih vrednosti, zato naročnik ni imel razloga, da bi ponudbeno ceno lahko štel za neobičajno nizko. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je takšna naročnikova ocena njegova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje ter jo Državna revizijska komisija ne more nadomestiti s svojo presojo. V konkretnem primeru naročnik torej ponudbe izbranega ponudnika nima namena izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, temveč jo želi akceptirati. Na podlagi doslej navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je neutemeljeno sklicevanje vlagatelja na neupravičeno opustitev uporabe instituta neobičajno nizke ponudbe. Ker je vlagateljeva zahteva za vpogled v strukturo ponudbene cene izbranega ponudnika, ki jo je naročnik zavrnil, povezana z morebitnimi ugotovitvami glede neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika, ta institut pa je namenjen varstvu ponudnika, ki ga naročnik želi izločiti, čemur v konkretnem primeru ni zadoščeno, je Državna revizijska komisija zahtevo za vpogled v strukturo ponudbene cene izbranega ponudnika zavrnila kot neutemeljeno, saj je ocenila, da ta glede na doslej zapisano ni potrebna za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva vlagatelja.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z njenimi kasatoričnimi pooblastili na podlagi 3. alineje 1. odst. 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 21.4.2009 (z razveljavitvijo katere se razveljavi tudi dodatna obrazložitev le-te). V preostalem delu, v katerem je vlagatelj zahteval vpogled v strukturo ponudbene cene izbranega ponudnika, je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Na podlagi te odločitve Državne revizijske komisije se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, v kateri bo moral naročnik preveriti vsa dejstva, potrebna za sprejem odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali za sprejem katerekoli druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila, ki jo lahko naročnik sprejme ob upoštevanju določb ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem zahtevku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 5.000,00 EUR za plačilo takse, 4.647,50 EUR za zahtevek za revizijo, 8.536,80 EUR za vpogled v ponudbeno dokumentacijo in 20 EUR za izdatke, skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve.

Državna revizijska komisija je vlagatelju na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: strošek v višini 5.000,00 EUR za takso za revizijo, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV (skupaj 960,00 EUR), in izdatke za materialne stroške v višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV (skupaj 24,00 EUR).

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN ter 154. in 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN po skrbni presoji vseh okoliščin odločila, da se vlagatelju v sorazmerju z njegovim doseženim uspehom povrnejo potrebni stroški v višini 2.990,00 EUR.

Naročnik mora tako skupaj vlagatelju povrniti stroške v višini 2.990,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 29.6.2009

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
â"˘ Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana
â"˘ RS, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
â"˘ Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran