018-094/2009 Občina Metlika

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec in članice Sonje Drozdek-šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "trajnostno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode v Beli Krajini - izgradnja vodovodnega sistema v občinah Črnomelj, Semič in Metlika ter kanalizacijskega sistema v občini Metlika", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vlagajo družba Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana, Teleg-M d.o.o., Cesta v Pečale 36, Ljubljana, PRO ADRIA d.o.o., Vrhovci c. 26/14, Ljubljana, ki jih po pooblastilu zastopa odvetnik Mirko Bandelj, Trdinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Metlika, Mestni trg 24, Metlika, (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.6.2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila (št. 411-1/2009-38), z dne 7.4.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 10.800,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "Trajnostna oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode v Beli Krajini - izgradnja vodovodnega sistema v občinah Črnomelj, Semič in Metlika ter kanalizacijskega sistema v občini Metlika" izvede po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 15.1.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN226/2009. Dne 7.4.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, v skupnem nastopu s partnerjema SCT d.d., Ljubljana in Begrad d.d., Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 17.4.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba najugodnejša in popolna. Vlagatelj naročniku očita, da je poziv za dopolnitev dobil šele 20.3.2009 z zelo kratkim rokom za dopolnitev ponudbe, zato je vlagatelj priložil zgolj tiste dokumente, ki jih je v zahtevanem zelo kratkem roku uspel pridobiti. Glede potrdila o neblokiranosti računa za TELEG-M d.o.o., z dne 20.3.2009, pa vlagatelj navaja, da je datum novega dokumenta vezan na poziv naročnika za dopolnitev ponudbe. Poleg tega naročnikov poziv po vlagateljevih navedbah ne definira kakšno potrdilo o neblokiranosti računa naročnik želi, zato je prvi vlagatelj priložil obrazec BON-1, drugi pa BON-2. Naknadna potrdila bank, ki sta vlagatelja podala na nepotrebno zahtevo naročnika, po vlagateljevih navedbah v ničemer ne oporekajo dokazilom AJPES, da noben od njunih poslovnih računov v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da so potrdila AJPES povsem ažurna in verodostojna in da nejasne razpisne dokumentacije ne gre šteti v škodo naročnika. Poleg tega so naročniku dali tudi pooblastilo, da sam pri pristojnih institucijah preveri v ponudbeni dokumentaciji navedene podatke in navedbe (26.2 točka razpisne dokumentacije). Na podlagi 41. člena ZJN-2 pa ponudniku ni potrebno predložiti nobenega dokazila o podatku iz uradnih evidenc, pri čemer je AJPES javna agencija in nosilec javnih pooblastil. Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudba ne bi smela biti formalno nepopolna, saj bi v skladu z omenjeno določbo moral naročnik pridobiti podatke sam. Vlagatelj v nadaljevanju prav tako ugovarja, da je spremenil ponudbo, in sicer referenčno potrdilo je najprej referenčni naročnik potrdil, da so dela v fazi izvedbe. Po zahtevku za dopolnitev pa je isti referenčni naročnik potrdil, da je bila izvedba del v prvi fazi v celoti izvedena. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da se je referenca nanašala zgolj na prvo fazo, ki je vsebinsko enaka naročilu v tem postopku, saj gre za vodovodni sistem in črpališča. Vlagatelj prav tako ugovarja naročnikovim ugotovitvam, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in neprimerna. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in izpostavlja, da eden od partnerjev izbranega ponudnika SCT d.d. v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije nima poravnanih obveznosti iz prejšnjih javnih naročil. Vlagatelj je namreč SCT d.d. izdal račun, ki kljub zapadlosti z dne 16.2.2009, še ni poravnan. Poleg tega so morali ponudniki dati izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, pri čemer je izbrani ponudnik na naročnikovo dodatno zahtevo dal novo izjavo o tem, ki pa je datirana pred izjavama, danima v ponudbi. Navedeno po vlagateljevih navedbah zlasti velja za izjavo CGP d.d., ki prvotna za gradbene odpadke sploh ne daje izjave, na novo pa opredeljuje zbirno predelovalni center ZPC VRČICE, kar že samo po sebi pomeni spremembo ponudbe. Na navedeno kažejo tudi upravne odločbe. Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja, da izbrani ponudniki niso podali opisa del, temveč so podali zgolj izjavo, da bodo dela izvajali v skladu s projektno dokumentacijo. Poleg tega so predložili nepopolne obrazce, iz katerih se ne vidi kakšno referenco, kdo od njih v resnici ima. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev in mu povrne stroške postopka.

Dne 24.4.2009 je vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil. V dopolnitvi vlagatelj povzema razloge iz revizijskega zahtevka .

Naročnik je dne 7.5.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je imel vlagatelj za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe primeren rok, saj gre za predložitev dokumentov, s katerimi naročnik razpolaga že v času oddaje ponudbe, ne pa da se ponudnika poziva na pridobitev dokumentov, s katerimi dokazujejo svojo usposobljenost. Naročnik pri tem opozarja, da se enakopravnost ponudbe presoja na dan oddaje ponudbe, takrat morajo ponudniki po naročnikovih navedbah izpolnjevati naročnikove zahteve. Naročnik zavrača vlagateljev očitek, da je v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb napačno presodil njegovo referenčno potrdilo za odgovornega vodja del. Investitor je pod žigom navedel, da so dela v "toku izvoÄ"enja", zaradi česar je naročnik iz previdnosti zahteval od vlagatelja pojasnilo reference. Naročnik opozarja, da je prvotno referenčno potrdilo bilo podpisano 6.3.2009, medtem ko dokazilo o izvedenih delih, ki v bistvu spreminja obseg izvedenih del iz dela so "v toku izvoÄ"enja" v dela so izvedena v celoti, nosi datum 20.3.2009. Naročnik navaja, da takšnega potrdila ne more sprejeti, saj bi na ta način dopustil, da bi vlagatelj ponudbo spremenil. V zvezi s predložitvijo BON obrazcev naročnik pojasnjuje, da poslovne račune ponudnika ne gre enačiti z uradnimi evidencami in da poslovni računi v bankah ne izkazujejo istih dejstev, kot jih izkazuje BON obrazec. Glede vlagateljevih ugovorov o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika pa naročnik zatrjuje, da vlagatelj v zvezi s tem ni izkazal procesne predpostavke za odločanje, in sicer možnost nastanka škode. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljeve zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.5.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.5.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.5.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, vpogleda v vlagateljevo ponudbo, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je nepravilna ponudba določena kot tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Neprimerna ponudba pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2).
Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni sledila naročnikovim zatrjevanjem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ni predložil ustreznih dokumentov, ki bi izkazovali, da vlagatelj v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranega poslovnega računa. Iz 9. točke razpisne dokumentacije pod poglavjem Ekonomska in finančna sposobnost izhaja, da so morali ponudniki s sedežem v RS predložiti potrdilo, da niso imeli blokiranega računa v zadnjih 6 mesecih. Pri čemer je moralo biti omenjeno potrdilo dano za vse poslovne račune in pri tem ni smelo biti starejše od 30 dni od dneva za oddajo ponudbe. Pri tem naročnik ni natančneje določil, kakšno potrdilo morajo ponudniki pravzaprav predložiti, ali mora biti obvezno potrdilo dano s strani banke ali drugega organa.
V obravnavanem primeru gre na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotoviti, da je slednji izpolnjevanje omenjenega pogoja izkazoval s predložitvijo bonitetnih obrazcev, in sicer s predložitvijo obrazca BON-1/P (je predložila družba RIKO d.o.o.) in BON-2 (TELEG-M d.o.o.). Vendar ga je naročnik v nadaljevanju kljub predloženim bonitetnim obrazcem v okviru pravil o dopolnitvi ponudbe ponovno pozval na predložitev potrdil, ker predloženi obrazci naj ne bi ustrezali naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se je pri presoji naročnikovega ravnanja obrnila na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, katero je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za mnenje, in sicer ali je BON obrazec enakovreden predložitvi potrdila o blokiranem oz. neblokiranem poslovnem računu s strani banke. Slednja je pojasnila, da podatki na omenjenih BON obrazcih zajemajo vse podatke z vseh računov družb pri bankah in da le-ti enakovredno nadomeščajo podatke iz potrdil o neblokiranem ali blokiranem računu posameznih bank, kjer ima družba račune. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v celoti upoštevala podatke obeh bonitetnih obrazcev, iz katerih izhaja, da na dan pred sestavitvijo obrazca nobena od omenjenih družb (RIKO d.o.o., TELEG-M d.o.o.) v zadnjih 6 mesecih ni imela dospelih neporavnanih obveznosti. Kar kaže na to, da je vlagatelj ob predložitvi ponudbe v celoti izpolnjeval razpisne pogoje oz. zahteve iz razpisne dokumentacije in je naročnik zmotno uporabil materialno pravo, ko je vlagatelja (na podlagi 1. odstavka 78. člena ZJN-2) pozival k dopolnitvi ponudbe.

Prav tako Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni sledila naročnikovim zatrjevanjem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker ta ne izpolnjuje zahteve iz 14. točke (Tehnični in kadrovski pogoji) razpisne dokumentacije. Slednja določa, da morajo ponudniki predložiti referenčna potrdila odgovornega vodja del za vodovod, izdana s strani investitorjev. Ti morajo imeti v zadnjih (5) letih izkušnje pri izvedbi vsaj: dveh (2) vodovodnih sistemov v skupni dolžini vsaj 5000 m in enega (1) črpališča ali enega (1) vodohrama z ustrezno infrastrukturo. Po naročnikovih navedbah naj bi vlagatelj spremenil ponudbo, ker je v prvotnem referenčnem potrdilu sprva navedel, da so dela pri projektu Financiranja in izgradnja Sveta Petka v fazi izvajanja, v odgovoru na naročnikovo zahtevo po dodatni obrazložitvi pa, da so v celoti izvedena.
Določba 1. odstavka 78. člena ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
V obravnavanem primeru gre na podlagi razpisne dokumentacije ugotoviti, da naročnik sprva vlagateljevega referenčnega potrdila, ki se nanaša na projekt "Financing and construction of Hpp Sveta Petka- Construction works", ni ocenil za nesprejemljivega, kljub pripisu investitorja "radovi su u toku izvoÄ"enja". Navedeno dokazuje tudi naročnikov poziv z dne 19.3.2009, s katerim je vlagatelja pozval na pojasnilo in dokazilo, ali je izgradnja vodovodnega sistema s črpališčema v dolžini 2.300 m, kot je to navedeno na referenčnem potrdilu (za projekt financiranja in izgradnje hidroelektrarne Sveta Petka), do dneva izdaje referenčnega potrdila že izvedena. Iz predloženega referenčnega potrdila namreč res ni jasno razvidno, ali je investitor s pripisom "radovi su u toku izvoÄ"enja" na referenčnem potrdilu mislil na prvo fazo ali na celoten projekt. Iz referenčnega potrdila je sicer mogoče razbrati, da celotni projekt še ni zaključen, ni pa mogoče ugotoviti, ali se to dejstvo nanaša tudi na prvo fazo projekta. V zvezi s tem spornim dejstvom je zato vlagatelj v okviru dodatnih pojasnil (oz. na podlagi naročnikovega poziva) predložil dokazilo, v katerem investitor potrjuje, da so dela v prvi fazi omenjenega projekta že v celoti izvedena. S takšnim ravnanjem pa vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije nikakor ni spremenil svoje ponudbe, saj je ravnal v skladu z naročnikovim pozivom, poleg tega pa je le dokazoval oz. pojasnjeval dejstvo, ki je moralo ob predložitvi ponudbe že nastopiti oz. je bilo že izpolnjeno. Tako da kasnejši datum na dopisu dodatne obrazložitve oz. investitorjevega potrdila, nikakor ne dokazuje, da sporno dejstvo ob predložitvi ponudbe ni nastopilo oz. se ni uresničilo, kakor to zmotno meni naročnik. Za spremembo ponudbe bi šlo v primeru, če bi sporno dejstvo oz. zaključek del v prvi fazi projekta nastopilo po roku za sprejem ponudbe, česar pa naročnik v obravnavanem primeru ni ugotovil niti zatrjeval. Naročnik je tako kršil določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku ugodila.

Glede na to, da iz Poročila o ocenjevanju ponudb jasno izhaja, da vlagateljeva ponudba vsebuje najnižjo ponudbeno ceno, in da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo svoje pravno varstvo že dosegel, se Državna revizijska komisija v nadaljnjo presojo vlagateljevih navedb in s tem v presojo ponudbe izbranega ponudnika ni spuščala. Kajti tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, takšno dejstvo na vlagateljev položaj po presoji Državne revizijske komisije ne bi imelo vpliva, glede na to da je kot merilo za izbiro ponudbe določena prav najnižja cena.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, vse skupaj v znesku 10.800,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj zanjo ni podlage v veljavnih predpisih.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 10.800,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16.6.2009



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- odvetnik Mirko Bandelj, Trdinova 7, Ljubljana,
- Občina Metlika, Mestni trg 24, Metlika,
- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran