018-017/2009 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Spremljanje stanja predorov na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju DARS-a za obdobje 6 let", začetega na podlagi zahtevka za revizijo skupnega ponudnika Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana, IRGO, Slovenčeva 93, Ljubljana in Geograd d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.6.2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 18.12.2008 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, vsebovana v Sklepu o oddaji javnega naročila št. 402-25/08-RPP/DG-201 z dne 29.10.2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

3. Preostali znesek založenega predujma v višini 3,50 EUR se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

Obrazložitev:

Naročnik je 30.6.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za spremljanje stanja predorov na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju DARS-a za obdobje 6 let.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 21.7.2008 pod številko objave JN6142/2008, dne 25.7.2008 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2008/S 143-192000. Popravek obvestila je naročnik objavil dne 25.8.2008 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN7205/2008 in dne 28.8.2008 v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2008/S 166-222677.

Naročnik je 29.10.2008 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila št. 402-25/08-RPP/DG-201, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudbo ponudnika Geoinženiring d.o.o., Dimičeva 14, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je naročnik prejel ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, za kateri je pri pregledu in ocenjevanju ugotovil, da sta formalno nepopolni. Naročnik je oba ponudnika pozval k dopolnitvi ponudb in po prejemu dopolnitev ocenil, da sta oba ponudnika svoji ponudbi ustrezno dopolnila in oddala popolno ponudbo. Ob upoštevanju merila najnižje cene je bil kot najugodnejši izbran izbrani ponudnik.

Po prejemu dodatne obrazložitve naročnika z dne 15.12.2008 je vlagatelj pravočasno (vloga z dne 18.12.2008) vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev Sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-25/08-RPP/DG-201 z dne 29.10.2008 in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik nima potrjenih dveh referenčnih projektov, mlajših od treh let, katerih vrednost je večja od 150.000 EUR, ali enega referenčnega projekta za dela, ki znašajo več kot 300.000 EUR, in pokrivajo vsa področja dela, ki so bila zahtevana v točki 5.1 (i) Navodil ponudnikom. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel dva referenčna projekta, ki presegata vrednost 150.000 EUR, vendar se pogodbena dela ne ujemajo z zahtevanimi za ta projekt. Pri referenčnem poslu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" v višini 268.000 EUR se je izvajala geološko geotehnična spremljava gradnje primarne podgradnje, ne pa notranje predorske obloge, pri referenčnem poslu "Ugotavljanje napak na vodovodu Selo - Ajdovščina - Vipava" pa se pogodbena dela ne ujemajo z zahtevanimi. Z dopolnitvijo ponudbene dokumentacije je izbrani ponudnik k že obstoječim referencam dodal še dve referenci, ki ju je naročnik ocenil za ustrezne, čeprav jih po mnenju vlagatelja ne bi smel. Vlagatelj navaja, da referenca za geološke raziskave na objektu Blagovica - Kompolje (3. etapa: OZ-1 do OZ-6) ne izkazuje istovrstnih del, referenca Spremljanje stanja geotehničnih objektov na obstoječi AC mreži za obdobje 5 let, od 2007 do 2011, pa bi morala biti izločena, ker ne gre za zaključena dela, referenca pa prav tako ne izpolnjuje zahteve po referenci za preglede betonskih oblog v predorih in inženirsko - geoloških pregledih.
Nadalje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik s ponujeno programsko opremo Premik ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz točke 5.1 (j) Navodil ponudnikom, saj ta oprema ne predstavlja validiranega in verificiranega programskega orodja za izračune elips pogreškov in premikov.
Vlagatelj še dodaja, da mu je naročnik dal nerazumno kratek rok za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vlagatelju s tem onemogočil, da bi se ustrezno pripravil na vpogled ponudbene dokumentacije. S tem naj bi kršil načelo enakopravnosti in transparentnosti javnega naročanja.

Naročnik je 9.1.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Iz obrazložitve sklepa, kot izhaja iz priloženega zapisnika seje strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila z dne 5.1.2009, izhaja, da je pogoju razpisne dokumentacije iz točke 5.1 (i) Navodil ponudnikom ustrezala referenca izbranega ponudnika za dela po pogodbi DARS d.d. št. 228/2005 z dne 28.2.2005 v pogodbeni vrednosti 1.118.869,35 EUR. Ker je izbrani ponudnik po navedeni pogodbi nastopal skupaj s partnerjem Irgo Consulting d.o.o., Ljubljana, in je bila njegova udeležba pri izvedbi del po navedeni pogodbi 50%, je vrednost navedenega referenčnega dela izbranega ponudnika 559.434,68 EUR, in torej presega vrednost 300.000 EUR, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Čeprav je bilo naročniku kot pogodbeni stranki referenčnega dela znano, da je izbrani ponudnik izvedel po navedeni pogodbi vsa dela, ki so kot referenčna navedena v točki 5.1 (i) Navodil ponudnikom, se je odločil (tudi upoštevaje načelo formalnosti) izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč pri referenčnem delu kot vrsto del navedel le "geološka in geomehanska spremljava del/gradnje predora, izvajanje meritev".V posredovani dopolnitvi ponudbe je izbrani ponudnik dodatno navedel še "pregled betonske obloge" in ne "pregled notranje betonske obloge", vendar to po mnenju naročnika ne vpliva na izpolnitev pogoja iz točke 5.1 (i) Navodil ponudnikom, saj se referenčno delo nanaša na pogodbo za predor šentvid. Naročnik nadalje navaja, da ostalih referenčnih del, ki jih je izbrani ponudnik posredoval v dopolnitvi ponudbe, pri ocenjevanju ni upošteval, ker je že referenčno delo po pogodbi DARS d.d. št. 228/05 z dne 28.2.2005, vključno z dvema aneksoma, ki jih je izbrani ponudnik navedel, tako po vsebini kot tudi vrednostno ustreza razpisnemu pogoju iz točke 5.1 (i) Navodil ponudnikom.
Tudi glede vlagateljevih navedb v zvezi z ustrezno programsko opremo naročnik odgovarja, da vlagatelj za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza in ni navedel nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da ponujena programska oprema Premik ne izpolnjuje razpisnih pogojev iz točke 5.1 (j) Navodil ponudnikom. Prav tako naročnik ugotavlja, da glede programske oprave v razpisni dokumentaciji ni dodatnega pogoja, zaradi česar ponujena oprema Premik razpisnemu pogoju ustreza.
V zvezi s kratkim rokom za vpogled v ponudbe naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbe istega dne, ko je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in mu s tem omogočil dovolj dolg rok za pripravo zahtevka za revizijo na podlagi ugotovitev iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je 12.1.2009 prejel odgovor izbranega ponudnika glede vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem izbrani ponudnik pojasnjuje, da se je pri referenčnem projektu izvajal tudi pregled nove notranje predorske obloge v predoru šentvid, ki naj bi ga izbrani ponudnik izvajal med dnevno spremljavo, tudi v smislu pregleda morebitnih nastalih poškodb, k čemer jih je zavezoval tudi ZGO, prav tako pa je opozoril na Uredbo o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 48/2006; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki določa, da so vrste meritev v predoru tudi vizualni pregledi stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.1.2009 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obrazložitvi vloge vlagatelj navaja, da naročnik ni obravnaval vseh njegovih revizijskih razlogov oziroma jih je tolmačil napačno. Vlagatelj navaja, da naročnik ni jasno povedal, katere reference so sprejemljive in katere ne, ter v nadaljevanju obrazložitve ponovno navaja, v čem so priložene reference izbranega ponudnika neskladne z razpisnimi zahtevami in dodatno pojasnjuje ostale revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je 27.1.2009, 6.2.2009 in 20.2.2009 naročnika (ki je hkrati tudi naročnik spornega referenčnega projekta "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid") pozvala k odstopu dodatne dokumentacijo v zvezi s tem referenčnim projektom. Državna revizijska komisija je naročnika pozvala k odstopu tiste dokumentacije, iz katere bo razvidno, da je bil pri spornem referenčnem projektu opravljen tudi pregled notranje betonske obloge v predoru in mu naložila, da odstopljeno dokumentacijo v relevantnem delu tudi ustrezno označi. Državna revizijska komisija je od naročnika dokumentacijo prejela 2.2.2009, 10.2.2009 in 26.2.2009. Na podlagi 2. odst. 21. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija 12.3.2009 tudi izbranega ponudnika pozvala na dodatna pojasnila in dokumentacijo v zvezi s sporno referenco. Izbrani ponudnik ji je zahtevano dokumentacijo odstopil 18.3.2009.

Državna revizijska komisija je ob pregledu predmetne dokumentacije ugotovila, da je za ugotovitev pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga. Zato je sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005) s sklepom št. 018-17/2009-15, z dne 25.3.2009, imenovala strokovnjaka. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za pridobitev strokovnega mnenja v znesku 900 â?? in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je dne 30.3.2009 Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v zahtevani višini.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela 7.4.2009 in ga 14.4.2009 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku (vsi so strokovno mnenje prejeli 15.4.2009). Naročnik in vlagatelj na strokovno mnenje v določenem tridnevnem roku nista odgovorila, izbrani ponudnik pa je zoper strokovno mnenje vložil ugovor, ki ga je Državna revizijska komisija posredovala strokovnjaku in mu določila, naj se do navedb iz ugovora opredeli in strokovno mnenje dopolni. Strokovnjak je 5.5.2009 Državni revizijski komisiji posredoval stališča do pripomb izdelanega strokovnega mnenja, ki jih je na zahtevo Državne revizijske komisije z dne 14.5.2009 še dodatno pojasnil v dopolnitvi strokovnega mnenja z dne 23.5.2009. Vsa prejeta pojasnila strokovnjaka je Državna revizijska komisija 6.5.2009 in 26.5.2009 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik je 11.5.2009 in 1.6.2009 Državni revizijski komisiji posredoval odgovor zoper stališča in dodatna pojasnila strokovnjaka. Na odgovor izbranega ponudnika z dne 11.5.2009 je z vlogo z dne 15.5.2009 odgovoril tudi vlagatelj.

Po pregledu celotne odstopljene dokumentacije ter proučitvi navedb strank, izbranega ponudnika in pridobljenega strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje 1. odst. 23. člena ZRPJN ter na podlagi 6. odst. 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik pravilno ocenil popolnost ponudbe izbranega ponudnika v delu izpolnjevanja tehničnih pogojev in ali je naročnik zaradi kratkega roka za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ki ga je določil vlagatelju, kršil načelo transparentnosti in enakopravnosti.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, povezane z referencami izbranega ponudnika.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odstavka 2. člena, v katerem nepravilno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alinea točke a) 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik je v 1. poglavju, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 5.1 (i) določil naslednji tehnični pogoj:
"Ponudnik mora imeti v zadnjih treh letih uspešne izkušnje kot glavni izvajalec, partner v skupnem nastopanju (Joint venture) ali podizvajalec za hidrogeološke meritve, inženirsko-geološki pregledi, pregled notranje betonske obloge v predoru, geotehničnih opazovanj, geotehnične meritve in geotehnične namene vključno z analizami pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 300.000,00 EUR, ali pri vsaj dveh naročilih vsak v vrednosti ne manjši od 150.000,00 EUR.
V kolikor je ponudnik istovrstna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, je potrebno navesti odstotek njegove udeležbe."

Za dokazovanje pogoja so morali ponudniki izpolniti obrazec 5.1(i) Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del, v katerega so morali navesti naziv naročnika, vrsto del, odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju, leto dokončanja in vrednost pogodbe ter seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki so jih navajali v seznamu, da so bila dela po pogodbi opravljena pravilno in pravočasno.

Izbrani ponudnik je predložil izpolnjen obrazec 5.1(i) Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del, v katerem je navedel več referenc. Kot prvo izmed referenc je navedel projekt "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" investitorja DARS d.d. (št. pogodbe 228/2005 z dne 28.2.2005 v vrednosti 1.118.869,35 â??, h kateri sta bila sklenjena Aneks št. 1 - št. 362/06 z dne 26.4.2006 v vrednosti 120.180,27 EUR in Aneks št. 2 - št. 1236/06 z dne 15.12.2006 v vrednosti 434.538,56 EUR), pri katerem je izbrani ponudnik kot eden izmed partnerjev v skupnem nastopanju izvedel dela v vrednosti 50%. Pod rubriko "vrsta del" je izbrani ponudnik navedel "geološka in geomehanska spremljava del/gradnje predora, izvajanje meritev". Priloženo je bilo potrdilo naročnika projekta (DARS d.d.) o pravilno in pravočasno izvedenem delu.

Naročnik je s pozivom z dne 3.10. 2008 izbranega ponudnika pozval, naj ponudbo dopolni na način, da predloži "ustrezno izpolnjen obrazec 5.1 (i) /â??/ in potrdila naročnikov del, iz katerih bo razvidno, da izpolnjujete pogoje iz podčlena 5.1 (i) Navodil v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenc za pregled notranje betonske obloge in geodetske meritve visoke natančnosti za geotehnične namene vključno z analizami".

Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil tako, da je na novo izpolnil obrazec 5.1(i) Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del, v katerem je pri projektu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" (št. pogodbe 228/2005 z dne 28.2.2005) pri rubriki "vrsta del" navedel "geološka in geomehanska spremljava, meritve: geotehnične in geodetske, pregled betonske obloge, analize rezultatov 2006" ter priložil potrdilo naročnika projekta (DARS d.d.) o pravilno in pravočasno izvedenem delu.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik glede na določbo 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika ni bil upravičen pozivati na dopolnitev njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na referenčni projekt "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid". V skladu z omenjeno določbo zakona naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Ker pa je bil v konkretnem primeru naročnik tudi naročnik referenčnega projekta "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid", bi moral, ko je ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), sam preveriti dejstva iz tega projekta. Ne glede na navedeno še vedno ostaja/bi ostalo odprto vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je referenčni projekt izbranega ponudnika "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" ocenil kot skladnega s točko 5.1 (i) 1. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Najprej gre ugotoviti, da vrednost referenčnega projekta "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" kljub nasprotnemu prepričanju vlagatelja zadosti naročnikovi zahtevi po predložitvi vsaj ene reference v vrednosti ne manjši od 300.000,00 EUR. Za to, da bi naročnik lahko referenco priznal kot ustrezno, pa mora ta poleg vrednostnega kriterija izpolnjevati tudi časovnega in vsebinskega. Medtem, ko časovni kriterij "â??v zadnjih treh letihâ??" pri navedeni referenci med strankama ni sporen, pa je zaradi vlagateljevih navedb, da navedeno referenčno delo ne zajema istovrstnih del, saj ni šlo za pregled notranje betonske obloge v predoru, ampak za geološko in geotehnično spremljavo gradnje primarne podgradnje, Državna revizijska komisija v okviru vlagateljevih navedb preverila, ali referenca zadosti vsebinskemu kriteriju, torej ali je pri izvedbi referenčnega projekta bil izveden tudi pregled notranje betonske obloge v predoru.

Naročnik in izbrani ponudnik sta na poziv Državne revizijske komisije predložila dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je izbrani ponudnik pri referenčnem projektu opravljal tudi pregled notranje betonske obloge. Vso relevantno dokumentacijo je Državna revizijska komisija posredovala strokovnjaku in mu zastavila vprašanje, ali je iz dokumentacije, ki jo je v postopku revizije Državna revizijska komisija pridobila od strank in izbranega ponudnika, nedvoumno razvidno, da je bil pri referenčnem projektu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" opravljen pregled tudi notranje betonske obloge v predoru.

Strokovnjak je zapisal, da iz predložene dokumentacije kljub temu, da je vizualni pregled stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov možno šteti kot enega od ukrepov izvajanja meritev betonske obloge, ni nedvoumno razvidno, da je bil pri referenčnem projektu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" opravljen pregled tudi notranje betonske obloge v predoru.

Pri tem je na ugovor izbranega ponudnika, ki mu je očital, da pri izdelavi strokovnega mnenja ni upošteval "Geološkega poročila o zrušku na st. 1754 - Predor šentvid, desna cev - JUG z dne 11.8.2006" in "Primerov popisnih listov kartiranja predora z označenimi pregledi predorske obloge", strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja zapisal, da sta bila v "Geološkem poročilu o zrušku na st. 1754 - Predor šentvid, desna cev - JUG" deformacija betonske obloge ter lom jeklenih palic zabeležena pri kontroli ob izkopu kalote na stacionaži 1754 ter zrušku na tem mestu. V "Primerih popisnih listov kartiranja predora z označenimi pregledi predorske obloge" je ocenil, da je bila spremljava betonske obloge izvajana kot popis eventualnih poškodb na oblogi ob spremljavi izvajanja in spremljanja stabilnosti izkopa predorske cevi. Strokovnjak je obe zabeležbi ocenil kot popis posledic zruška oz. popise posledic izvajanja izkopa in ne kot organizirano izvajanje meritev v predoru kot vizualni pregled stanja predorske obloge in vgrajenih ukrepov v smislu 9. alineje 2. odst. 90. člena Uredbe o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 48/2006; v nadaljnjem besedilu: Uredba).

Izbrani ponudnik je mnenju strokovnjaka v tem delu ugovarjal in strokovnjaku očital, da je razširil osnovno vprašanje Državne revizijske komisije in kljub temu, da je v samem mnenju potrdil, da je bil opravljen pregled notranje betonske obloge v skladu z Uredbo, podal nelogičen in kontradiktoren zaključek, da ni šlo za organizirano izvajanje meritev v predoru kot vizualni pregled stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov, čeprav Uredba ne razlikuje med organiziranim in neorganiziranim izvajanjem meritev.

Državna revizijska komisija zavrača očitke izbranega ponudnika v tem delu. Strokovnjak s tem, ko je zapisal, da ni šlo za organizirano izvajanje meritev, ni razširil vprašanja Državne revizijske komisije, ampak je v okviru postavljenega vprašanja kot strokovnjak z zadevnega področja le pojasnil, kdaj je vizualni pregled predorske obloge mogoče šteti za meritev v smislu 2. odst. 90. člena Uredbe.

Namreč, v skladu z določbami Uredbe je "vizualni pregled stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov" ena izmed vrst geotehničnih meritev v predoru, ki so opredeljene v 2. odst. 90. člena Uredbe in namen katerih je predvsem kontrola ustreznosti podpornih ukrepov v danih pogojih gradnje predora, pri čemer je na podlagi rezultatov teh meritev med drugim mogoče sprejeti odločitev o primernem času izdelave notranje obloge predora (4. alineja 1. odst. 90. člena Uredbe). Iz 90. člena in ostalih določb Uredbe nedvomno izhaja, to pa je potrdil in pojasnil tudi strokovnjak, da mora biti pregled betonske obloge v predoru za to, da ga je mogoče šteti kot meritev v predoru v smislu "vizualnega pregleda stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov" iz 9. alineje 2. odst. 90. člena Uredbe, organiziran do te mere, da smiselno izpolnjuje tudi ostale pogoje, navedene v Uredbi, kot npr.: v predoru naj bodo merska mesta razporejena v posameznih merskih profilih (3. odst. 90. člena Uredbe), lokacije merskih profilov in vrste meritev, ki se v posameznem merskem profilu izvajajo, kakor tudi frekvenco meritev določa projekt (3. odst. 90. člena Uredbe), vrednotenje rezultatov meritev (91. člen Uredbe) itd. Ker Uredba ne določa, kako (v kakšni obliki) izvajalci geotehničnih meritev v predoru dobljene rezultate meritev evidentirajo (ali v obliki poročila, ali z uporabo vnaprej določenih obrazcev, ustno,â??), je strokovnjak glede na ostale določbe Uredbe ocenil, da bi za vizualni pregled stanja predorske obloge to: "â??vsekakor pomenilo uporabo obrazca za pregled oblog z opredeljenim dnem izvajanja meritve glede na opredeljeno frekvenco pregleda, območje pregleda (od stacionažeâ??do stacionažeâ??), opis stanja (brez sprememb, opis opažanjâ??), predmet opazovanja itd." Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da Uredba ne predpisuje uporabe obrazca za pregled oblog, vendar je Državna revizijska komisija istočasno ugotovila, da Uredba tudi nobenega drugega načina evidentiranja izvedbe posameznih meritev in dobljenih rezultatov ne določa, čeprav je že po naravi stvari in tudi iz ostalih določb Uredbe mogoče logično zaključiti, da se mora posamezna meritev in njeni rezultati ustrezno evidentirati. Zato je sprejela oceno strokovnjaka, ki temelji na strokovnem poznavanju področja, ki je predmet revizije, da bi bilo potrebno za vizualni pregled stanja predorske obloge uporabiti obrazec (ali tudi drug način evidentiranja) za pregled oblog z opredeljenim dnem izvajanja meritve glede na opredeljeno frekvenco pregleda, območje pregleda (od stacionažeâ??do stacionažeâ??), opis stanja (brez sprememb, opis opažanjâ??), predmet opazovanja itd. Izpolnjevanje teh pogojev, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, da je bil opravljen vizualni pregled stanja predorske obloge iz 2. odst. 90. člena Uredbe, pa strokovnjak na podlagi strokovne ocene iz "Geološkega poročila o zrušku na st. 1754 - Predor šentvid, desna cev - JUG" in "Primerov popisnih listov kartiranja predora z označenimi pregledi predorske obloge" ni mogel nedvoumno ugotoviti.

Izbrani ponudnik ima prav, ko strokovnjaku očita, da je v strokovnem mnenju podajal tudi ugotovitve, ki s spornim vprašanjem glede izvajanja pregleda stanja notranje betonske obloge niso povezane. Izbrani ponudnik je že v ugovoru zoper strokovno mnenje, ki ga je kasneje strokovnjak dopolnil, navajal, da je iz dokumenta "3D spremljava geoloških podatkov pri izvajanju izkopavanja predora šentvid; datum: maj 2005" razvidno, da je bil v okviru 3D spremljave geoloških podatkov opravljen tudi pregled notranje betonske obloge v predoru. Strokovnjak pa je glede omenjenega dokumenta zapisal, da iz njega izhaja, da gre pri izvedbi "geološko-geotehnične interpretacije rezultatov ter 3D geološke spremljave" za prostorsko spremljavo geoloških parametrov predora ter ne za "3D geodetske meritve premikov točk, vgrajenih v predorsko oblogo", kot to izhaja iz Uredbe, ni pa pojasnil, ali dokument dokazuje pregled notranje betonske obloge. Zato Državna revizijska komisija mnenja strokovnjaka v tem delu ni upoštevala pri sprejemu svoje odločitve.

Predmet javnega naročila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je spremljanje stanja predorov na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju naročnika, in ki vključuje občasne preglede, ki vsebujejo med drugim tudi evidentiranje stanja notranje betonske obloge (2. točka Projektne naloge - Poglavje 3 razpisne dokumentacije). V točki 2.2. projektne naloge je naročnik določil, da lahko pregled notranje betonske obloge opravi le strokovno usposobljena oseba s področja cementno-betonskih konstrukcij, pregledi pa se opravljajo vizualno pri prehodu skozi predor in sicer na vsaki dve leti (redni pregled). Vsakih 6 let je tak pregled podroben in se ga izvede s posebnim, za take preglede pripravljenim premičnim odrom oziroma kamionom s platformo (glavni pregled).

Glede na dejstvo, da gre pri predmetnem javnem naročilu za spremljanje stanja notranje betonske obloge že zgrajenih predorov in glede na način spremljanja stanja obloge (vizualni pregled pri prehodu skozi predor), je nedvoumno, da se predmet naročila nanaša na spremljavo stanja končne obloge predora, tj. tiste, ki jo vidimo ob vožnji skozi tunel. Ker je izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov povezano s predmetom javnega naročila, ki ga naročnik razpisuje, mora v skladu s tem tudi referenca, katere namen je, da ponudnik naročniku izkaže, da je že izvajal dela, ki se zahtevajo pri predmetnem javnem naročilu in mu tako zagotovi, da je sposoben izvesti javno naročilo, izkazovati, da je izbrani ponudnik že opravljal pregled notranje betonske obloge v predoru.

Med strankama ni sporno, da se je pri referenčnem projektu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" gradnja predora izvajala po načelih Nove avstrijske tunelske metode (NATM). Iz Rudarskih projektov izvedenih del za referenčni projekt (Rudarski projekt izvedenih del (ic 77/07, mar.07), Rudarski projekt izvedenih del (ip 179/06, junij06) in Rudarski projekt izvedenih del (ip 178/06, junij06)) izhaja, da metoda NATM, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, loči med osnovno (primarno) in notranjo (sekundarno) oblogo (tako tudi Jovo KovačeviÄ" v knjigi Osnovne koncepcije nove austrijske tunelske metode, Izdavački grafički atelje "M", Beograd 2005), pri čemer se notranja (sekundarna) obloga praviloma izvede kasneje od primarne. Da je treba ločiti med seboj dve oblogi, pri čemer se notranja obloga izvede časovno kasneje, kaže tudi Uredba, po kateri se kljub izvedbi osnovne obloge načrtuje tudi gradnja notranje obloge predora, s katero se poveča varnost podpornega sistema, daje predorski cevi enoten videz in gladko površino in ščiti hidroizolacijo in je med drugim pomembna tudi za estetski videz predora (1. odst. 67. člena Uredbe). Prav tako 90. člen Uredbe določa, da se šele po opravljenih meritvah vizualnega pregleda predorske obloge iz 9. alineje 2. odst. 90. člena sprejme odločitev o primernem času izdelave notranje obloge predora (1. odst. istega člena Uredbe). Torej, predorska obloga (iz 9. alineje 2. odst. 90. člena Uredbe) ni notranja obloga predora (4. alineja 1. odst. 90. člena Uredbe) in se slednja časovno izdela kasneje od prvo navedene.

Pri tem pa dokumentacija o referenčnem projektu ločuje med primarno in notranjo oblogo. Predmetna dokumentacija izkazuje, da so se meritve opravljale le na primarni in ne na notranji oblogi. To potrjujejo Rudarski projekti izvedenih del (ic 77/07 - mar.07, ip 179/06 in ip 179/06 - junij 06), v katerih je zapisano, da so se tekom gradnje predora šentvid opravljale geotehnične meritve, ki so obsegale meritve premikov v primarni oblogi, da so se te meritve v primarni oblogi izvajale s trigonometričnimi 3D meritvami pomikov, kakor tudi, da bo v skladu s principi NATM notranja obloga izvedena šele po umiritvi deformacij ostenja v predoru. Navedeno potrjuje ugotovitve strokovnjaka, da iz dokumentacije ni nedvoumno razvidno, da je bil opravljen tudi pregled notranje betonske obloge. Namreč, v času izdelave rudarskih projektov izvedenih del, ti pa so časovno bili izdelani po dokumentaciji, na katero se izrecno sklicuje izbrani ponudnik, in zato izkazujejo kasnejše oz novejše stanje v predoru, notranja obloga še ni bila izdelana in posledično tudi ni mogla biti pregledana. Tudi izbrani ponudnik sam v vlogi z dne 9.1.2009 priznava, da ni opravljal pregleda notranje betonske obloge, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ampak le pregled nove predorske obloge v predoru šentvid, pri kateri pa je bilo že zgoraj ugotovljeno, da ne gre za notranjo betonsko oblogo. Izbrani ponudnik je tako navedel: "Namreč kot vlagatelj delno pravilno ugotavlja, se je v prvi fazi projekta izvajala spremljava primarne podgradnje, v drugi fazi pa se je izvajal tudi pregled nove notranje predorske obloge v predoru šentvid, zato so navedbe vlagatelja o nasprotnem nepravilne. Izbrani ponudnik je namreč pregled nove notranje predorske obloge izvajal med dnevno spremljavo, tudi v smislu pregleda morebitnih nastalih poškodb, k čemer jih je zavezoval tudi ZGO. Ravno tako je potrebno opomniti tudi na 90. člen Uredbe o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 48/2006; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki določa, da so vrste meritev v predoru tudi vizualni pregledi stanja predorske obloge in vgrajenih podpornih ukrepov."

Državna revizijska komisija na podlagi razpoložljive dokumentacije in na podlagi doslej navedenega ni mogla ugotoviti, da je izbrani ponudnik pri referenčnem projektu "Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora s priključnima cevema na severni strani predora ter vključevalnim in izključevalnim pasom v predoru šentvid" opravil tudi pregled notranje betonske obloge v predoru. Dokumentacija izkazuje le opravljanje meritev v primarni oblogi, katera pa (kot že ugotovljeno) ni notranja betonska obloga, na katero pa se zahtevane reference iz razpisne dokumetnacije nanašajo.

Državna revizijska komisija je nadalje preverila tudi ustreznost ostalih referenčnih del, ki jih je izbrani ponudnik za izkazovanje tehnične usposobljenosti priložil svoji ponudbi, saj vlagatelj zatrjuje, da tudi ta ne ustrezajo pogoju iz točke 5.1 (i) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik navedel naslednja referenčna dela:
1. AC Vransko - Blagovica: Sinteza inženirsko - geoloških podatkov za predor Trojane (leto dokončanja 2005) v vrednosti 49.546,32 EUR
2. Geološko geotehnične raziskave temeljnih tal na območju trase HC Razdrto - Vipava (II. faza) za nivo PGD, PZI trase in IP objektovâ?? (leto dokončanja 2006) v vrednosti 24.744 EUR
3. Izvedba piezometrske vrtine, črpalnega testa na vodnjaku Dobravska jama in ureditev brežin na območju deviacije 115 (Medvedjek) na AC odseku Bič Korenitka (leto dokončanja 2005) v vrednosti 95.449 EUR
4. Izvedba piezometrske vrtine, črpalnega testa na vodnjaku Dobravska jama in ureditev brežin na območju deviacije 1-15 na AC odseku Bič - Korenitka (leto dokončanja 2005) v vrednosti 95.448,87 EUR
5. Geodetsko spremljanje premikov nba plazov velikega obsega - plaz Strug in Koseč (leto dokončanja 2007) v vrednosti 65.830,75 EUR
6. Geotehnične meritve v okviru opazovanja stanja geotehničnih objektov na obstoječi AC mreži (leto dokončanja 2008) v vrednosti 42.238,58 EUR
7. Geotehnično in hidrogeološko opazovanje stanja na obstoječi AC mreži - Sklop 3 (leto dokončanja 2008) v vrednosti 112.239,97 EUR
8. Geodetsko spremljanje deformacij na objektu SPO3, Trg Komandanta Staneta, Ljubljana (leto dokončanja 2007) v vrednosti 110.170,39 EUR
9. AC odsek Selo - Ajdovščina - Vipava: Sanacija kanalov (leto dokončanja 2005) v vrednosti 226.500,00 EUR
10. Kanalizacija Tepanje: snemanje, lociranje jaškov in napak (leto dokončanja 2007) v vrednosti 11.000 EUR
11. Vzdrževanje, snemanje, lociranje napak na vodovodu in kanalizaciji (leto dokončanja 2008) v vrednosti 133.600 EUR
12. Vzdrževanje, snemanje, lociranje napak na vodovodu in kanalizaciji (leto dokončanja 2007) v vrednosti 98.500 EUR
13. AC priključek Celje vzhod (Ljubečna) - referenca dana družbi IGMAT d.d.
14. Zunanja kontrola kakovosti pri sanaciji viadukta VERD - referenca dana družbi IGMAT d.d.
15. Obnova vozišč na avtocestah v RS v letu 2006 (podizvajalec) - referenca dana družbi IGMAT d.d.
16. AC Hrastje Kronovo, pododsek Lešnica Kronovo (podizvajalec) - referenca dana družbi IGMAT d.d.
17. Obnova vozišč na avtocestah v RS v letu 2006 (podizvajalec) - referenca dana družbi IGMAT d.d.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčni projekti iz 1. do 8. točke in od 10. do 12. točke niso ustrezni, saj vrednostno ne dosegajo praga 150.000 EUR iz točke 5.1 (i) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, za referenčne projekte iz 13. do 17. točke pa potrdilo ni bilo izdano za izbranega ponudnika, ampak za družbo IGMAT d.d. Ostane torej le ena referenca (iz točke 9.) v vrednosti nad 150.000 EUR in ki ne presega vrednosti 300.000 EUR, zato samo ta (ne da bi se spuščali v vsebinsko ustreznost reference) ne zadosti naročnikovemu pogoju po predložitvi vsaj dveh (po vrednostnem kriteriju ustreznih) referenc.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da je kot ustrezni ocenil tudi dve referenci, ki jih je izbrani ponudnik naročniku prvič posredoval šele v dopolnitvi ponudbe (dokument "Faks sporočilo" z dne 14.10.2008), čeprav tudi ti dve ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije. Gre za

referenci "Geološke raziskave na objektu Blagovica - Kompolje, III. etapa" in " Spremljanje stanja geotehničnih objektov na obstoječi AC mreži za obdobje 5 let".

Kot izhaja iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, je treba pritrditi vlagatelju v delu, da je izbrani ponudnik našteti referenci prvič omenil šele v dopolnitvi svoje formalno nepopolne ponudbe. To pa pomeni, da naročnik teh dveh referenc (ne glede na njihovo skladnost z zahtevami razpisne dokumentacije) ni smel upoštevati pri ocenjevanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe (78. člen ZJN-2) je vezano na ponudbo, ki jo ponudnik odda v postopku oddaje javnega naročila. Namreč, ponudnik mora že v ponudbi (tj. ob poteku roka za predložitev ponudb) izkazati, da izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, pa lahko ponudnik svojo ponudbo dopolni. Ta dopolnitev se nanaša na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti. To pomeni, da v kolikor ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča, lahko ponudnik v tem delu ponudbo dopolni. Torej bi v konkretnem primeru lahko izbrani ponudnik svojo ponudbo v okviru instituta dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe dopolnil s prej omenjenima referencama le ob predpostavki, da bi bilo že v ponudbi mogoče najti dokumente, ki bi dokazovanje tehnične usposobljenosti tudi s tema dvema referencama nakazovali. Vendar pa v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika takih dokumentov ni.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija zaključila, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovemu pogoju po predložitvi vsaj ene reference v vrednosti nad 300.000,00 EUR oz. vsaj dveh vsake v vrednosti ne manj od 150.000,00 EUR. S tem izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja za tehnično sposobnost in je zato njegova ponudba nepravilna (nepravilna ponudba je po 19. točki 1. odst. 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2). Naročnik pa je ravnal v nasprotju z 1. odst. 80. člena ZJN-2, ko te ponudbe kot nepopolne ni izločil. Zato je Državna revizijska komisija že iz teh razlogov ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev o oddaji naročila, vsebovano v Sklepu o oddaji javnega naročila št. 402-25/08-RPP/DG-201 z dne 29.10.2008. Ostalih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ni presojala, saj takšna presoja ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil 3. odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval povračilo stroškov v višini 5.000,00 EUR za vplačano takso, ki mu jih je Državna revizijska komisija kot potrebne tudi priznala.

Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške v višini 5.000,00 EUR.

Ker je vlagatelj za izvedbo dokaza z mnenjem strokovnjaka založil 900,00 EUR, dejanski stroški pa so znašali 896,50 EUR, se preostanek založenega predujma v višini 3,50 EUR vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.6.2009


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
â"˘ Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana
â"˘ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
â"˘ Geoinženiring d.o.o., Dimičeva 14, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran