Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-103/2009 Občina Velika Polana

    Številka: 018-103/2009-7
    Datum sprejema: 16. 6. 2009

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Velika Polana (sklop 2: izgradnja čistilne naprave), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Purgator, d. o. o., Tržaška cesta 50a, Postojna, Gradišče, d. o. o., Podskrajnik 16b, Cerknica in HidrograÄ"evinar, a. d., Promenada 13, Sremska Mitrovica, Srbija, ki jih zastopa Aleš Malavašič, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Velika Polana, Velika Polana 111, Velika Polana (v nadaljevanju: naročnik), 16. 6. 2009 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, zavrne kot neutemeljen.

    2. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila (2. točka izreka dokumenta št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009).

    3. Naročnik mora o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

    4. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo v celoti.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 26. 2. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in 6. 3. 2009 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1739/2009.

    Naročnik je 21. 4. 2009 sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. JN 09/2008-09-O, da (med drugim) kot najugodnejšo v sklopu 2 izbere ponudbo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel 23. 4. 2009.

    Z vlogo z dne 24. 4. 2009 je vlagatelj zahteval vpogled v dokumentacijo. Vpogled je bil 4. 5. 2009 (Zapisnik vpogleda v ponudbe).

    Z vlogo z dne 28. 4. 2009 je vlagatelj zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in naročnika "predvsem naprosil", da "pojasni prednosti izbranega ponudnika" in mu odgovori na šest konkretnih vprašanj. Naročnik je s sklepom št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009 zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrgel s pojasnilom, da vlagatelj ni imel podlage zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ker je že odločitev o oddaji naročila bila pripravljena skladno z ZJN-2.

    Vlagatelj je 14. 5. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev tako sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila kot odločitve o oddaji naročila ter naročniku očita kršitev 9., 79. in 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj prepisuje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-029/2009 in navaja, da "ker gre v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev tudi po zapisanem stališču Državne revizijske komisije za nedopusten poseg v pravico do pravnega varstva vlagatelja, vlagatelj zahteva, da se že iz tega razloga sporna odločitev razveljavi", ob tem pa tudi ugotavlja, da tudi naročniku ni sporno, da je vložil zahtevo za dodatno obrazložitev pravočasno v petih dneh po prejemu odločitve o oddaji naročila, pri čemer vlagatelj še prepisuje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-051/2009. Vlagatelj navaja, da mu je bila kršena "pravica do učinkovitega pravnega varstva", ker je imel omejen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa "je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel", da je naročnik nepravilno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja glede referenc, saj je naročnik razpisal predmet v dveh sklopih, kar bi moral tudi upoštevati pri ugotavljanju sposobnosti, da sta referenci ustrezne tudi po višini, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval glede pogoja odgovornega vodje gradbišča in delovodje in da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, saj izbrani ponudnik ni uspel izkazati, da ena izmed referenc izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, pa tudi ni ponudil vse zahtevane opreme (pozicija 2.1.2.6).

    Naročnik je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev zavrnil, v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, pa zavrgel (dokument št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009). Naročnik pojasnjuje, da je v odločitvi o oddaji naročila navedel vse argumente, na podlagi katerih je temeljil sprejem odločitve. Naročnik nadaljuje, da je vlagatelj v zahtevi za dodatno obrazložitev postavil šest vprašanj, vendar se nobeno ne nanaša na razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, iz česar sklepa, da so bili vlagatelju vsi razlogi jasni in da dodatne obrazložitve ni rabil. Naročnik meni, da je bila označitev ponudbe izbranega ponudnika za popolno že zadostna navedba prednosti, saj primerjava med ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo dejansko ni mogoča, zaradi česar "je nadaljnja obravnava kakršnihkoli prednosti sprejete ponudbe v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika brezpredmetna in nedopustna". Naročnik pojasnjuje, da se vlagatelj neutemeljeno sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-200/2008, ker je šlo za drugačno dejansko stanje, saj je bil namen odločitve Državne revizijske komisije v pojasnilu glede varovanja roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je naročnik vlagatelj obvestil tudi o poteku rokov za vložitev zahtevka za revizijo, navaja naročnik, mu tudi ni mogoče očitati kršitve vlagateljeve pravice do učinkovitega pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da bi moral vlagatelj zaradi neupravičenosti pridobiti dodatno obrazložitev vložiti zahtevek za revizijo (zoper odločitev o oddaji naročila) najkasneje do 5. 5. 2009, vendar je rok zamudil, saj je zahtevek za revizijo vložil 14. 5. 2009, zato je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, zavrgel.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 5. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer ob povzemanju odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-200/2008 oporeka naročnikovi odločitvi v 1. in 3. točki izreka (dokument št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009).

    Vlagatelj je vložil tudi pritožbo z dne 28. 5. 2009, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi 1. in 2. točko izreka (dokument št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009) ter ob povzemanju odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-200/2008 navaja, da ne ZJN-2 ne ZRPJN ne določata pravnega sredstva, če naročnik zavrže zahtevo za dodatno obrazložitev, pa to vpliva na potek rokov, v katerih je treba uveljavljati pravico do pravnega varstva, da je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev dejansko zavrnil, ne pa zavrgel in da je naročnikov odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev ključnega pomena ne samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi poteka rokov. Vlagatelj tudi predlaga, da Državna revizijska komisija odloči o pritožbi tako, da bo "presodila, da je naročnik dolžan izdati dodatno obrazložitev in mu v skladu s tem da navodila za pravilno izvedbo postopka".

    Državna revizijska komisija je 3. 6. 2009, 8. 6. 2009 in 9. 6. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je zavrnila dokazna predloga "glavna obravnava" in "zaslišanje vlagatelja" primarno kot nepotrebna za rešitev zadeve, saj je dejansko stanje razjasnjeno že na podlagi listinske dokumentacije.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Iz 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti, navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Ponudnik, katerega ponudba ni bila izbrana, lahko v petih dneh od prejema odločitve naročnika, če ta ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudnikove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnikove ponudbe, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Če zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo skladno z ZRPJN.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je naročnik vročil vlagatelju dokument, ki vsebuje odločitev o oddaji naročila, 23. 4. 2009 (razvidno iz poštne povratnice), da je vlagatelj 28. 4. 2009 vložil "Zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila številka 09/2008-09-O z dne 21.04.2009" (razvidno iz poštne nalepke na priporočeni pošiljki), s čimer je izkazano, da je vlagatelj v petdnevnem roku iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (zato je v tem kontekstu vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-051/2009 nepotrebno), in da je naročnik to vlagateljevo vlogo zavrgel (sklep št. 09-04/09-04-KČ z dne 30. 4. 2009), sporno pa je, ali bi moral naročnik s slednjo vlagateljevo vlogo ravnati drugače. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik izdati zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, naročnik pa utemeljuje, da vlagatelj do nje ni (bil) upravičen.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v dokument, s katerim je naročnik vlagatelja seznanil z odločitvijo o oddaji naročila (Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN 09/2008-09-O z dne 21. 4. 2009), ugotovila, da ta vsebuje razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj je naročnik pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev št. 8 (reference) in 9 (kadri), pri čemer je naročnik pojasnil tudi, zakaj je prišel do te ugotovitve (izračun načina ugotavljanja vrednosti referenčnega posla), pojasnil pa je tudi, da je ponudbo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, označil za popolno, in da je po merilu cena najugodnejša. Naročnik se je sicer v dokumentu, s katerim je vlagatelja seznanil z odločitvijo o oddaji naročila (Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN 09/2008-09-O z dne 21. 4. 2009), opredelil do vseh štirih predloženih ponudb. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik vlagatelja seznanil z razlogi za sprejem izpodbijane odločitve v smislu sestavin, ki ju določa tretji odstavek 79. člena ZJN-2.

    Vlagatelj ima pravico do vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, naročnik pa ima po drugi strani dolžnost tako vlagateljevo vlogo obravnavati in s sprejeto odločitvijo seznaniti ponudnika (prim. zadeva št. 018-200/2008). Z obveznostjo naročniku, da aktivno ravna, se torej preprečuje, da bi njegova pasivnost [ki je bila v zadevi št. 018-200/2008 podana (naročnik namreč ni odločil o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila takratnega vlagatelja), v obravnavani zadevi pa ne (naročnik je namreč odločil o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila tokratnega vlagatelja in ga o njej tudi obvestil)] lahko posegla v vlagateljeve pravice.

    Ne glede na odgovor, ali bi moral naročnik glede na razloge, ki jih je navedel v sklepu št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009, vlagateljevo vlogo dejansko zavrniti [naročnik je namreč ugotovil, da vlagatelj po materialnem pravu (torej ZJN-2) nima podlage za pridobitev dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila], ne pa zavreči, je kot bistveno treba ugotoviti, da je vlagatelj nesporno pridobil naročnikov odziv (sklep št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009) in da v navedenem sklepu ni prejel odgovorov na vprašanja, ki jih je v svoji vlogi z dne 28. 4. 2009 zastavil naročniku. Vendar Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da naročnik kljub temu ravnanju ni izpolnil obveznosti v obsegu, ki mu jih nalaga tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ko izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj izključno navaja, kaj je Državna revizijska komisija navedla v sklepih v zadevah št. 018-200/2008, 018-029/2009 in 018-051/2009, pri čemer pa spregleda, da vsaka odločitev temelji na določenem dejanskem stanju. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo predstaviti (pravnorelevantna) dejstva oziroma dejansko stanje (trditvena podlaga), ki naj bi v konkretnem primeru utemeljilo določeno pravno posledico. šele v primeru, če primerljivo dejansko stanje kaže, da je neka izmed odločitev uporabljiva tudi v konkretnem primeru, je lahko sklicevanje na tako odločitev relevantno, sicer pa ne. Pri vlagatelju pa je tudi izostala trditvena podlaga, ki jo mora vlagatelj ponuditi že v zahtevku za revizijo (gl. prvi odstavek 12. člena ZRPJN ter 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zato ne zadošča, če vlagatelj (pravnorelevantna) dejstva, s katerimi je bil seznanjen že ob vložitvi zahtevka za revizijo, navaja šele v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (v tem smislu odločitev Državne revizijske komisije v zadevi npr. 018-003/2009). Vlagatelj pa je, kot že predhodno pojasnjeno, pred prejemom zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila že prejel dokument, ki vsebuje odločitev o oddaji naročila, kot tudi utemeljitev te odločitve v smislu sestavin, ki ju določa tretji odstavek 79. člena ZJN-2.

    Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z ravnanjem z zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki bi utemeljevale razveljavitev odločitve o zavrženju te vlagateljeve vloge, zato je zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Pritožba je pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev postopka revizije) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe, zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), saj zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) (prim. zadeva št. 018-084/2009). Zato Državna revizijska komisija predloga, da razveljavi tudi 1. točko izreka dokumenta št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009, ni obravnavala v smislu pritožbe, ampak kot del zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (obrazložitev k 1. točki izreka tega sklepa Državne revizijske komisije). Vlagatelj je sicer že v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 28. 5. 2009) zahteval razveljavitev 1. točke izreka dokumenta št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009. S predlogom, da se razveljavi 1. točka izreka dokumenta št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009, vlagatelj v smislu prvega odstavka 17. člena ZRPJN dejansko zahteva, da Državna revizijska komisija odloči o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

    Vlagatelj je sklep št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009, s katerim je naročnik zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila prejel 5. 5. 2009 (razvidno iz poštne povratnice), zahtevek za revizijo zoper navedeni sklep pa je vložil 14. 5. 2009 (razvidno iz poštne nalepke na priporočeni pošiljki). Iz navedenega je torej razvidno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper sklep št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009 v roku 10 dni, kar ni sporno niti naročniku (str. 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

    V tem istem zahtevku za revizijo vlagatelj izpodbija tudi zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je izločil vlagateljevo ponudbo in izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj torej izpodbija tudi odločitev o oddaji naročila, s katero se je seznanil 23. 4. 2009 s prejemom "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. JN 09/2008-09-O z dne 21. 4. 2009 (razvidno iz poštne povratnice). Zahtevek za revizijo je v tem delu res vložen po roku 10 dni od prejema odločitve o oddaji naročila, vendar je med strankama sporno, ali je štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila v takem primeru, kot je obravnavani, res vezano na prejem odločitve o oddaji naročila.

    Po prepričanju Državne revizijske komisije bi bila interpretacija ZJN-2, kot jo ponuja naročnik, v obravnavanem primeru in primerih, primerljivih obravnavanemu, pretirano zožujoča do pravic ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva, ne podpira pa je niti pravna predvidljivost. Zato je treba ZJN-2 interpretirati, da začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od prejema tudi tiste naročnikove odločitve v zvezi s pravočasno zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki ni izključno le dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Interpretacijo začetka štetja roka na način, kot ga je predstavila Državna revizijska komisija, podpira tudi interpretacija kombinacije četrtega odstavka 79. člena ZJN-2 s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, saj bi sicer ponudnik, ki bi bil upravičen do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, pa je zaradi upravičenega naročnikovega uveljavljanja izjeme iz četrtega odstavka 79. člena ZJN-2 ostal brez nje (naročnik bi zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrnil v celoti), po poteku roka 10 dni od prejema odločitve o oddaji naročila izgubil možnost pravnega varstva. Interpretacija ZJN-2, ki jo ponuja naročnik, bi torej v predstavljenem primeru pomenila, da bi sam ZJN-2 nekaterim ponudnikom odvzel možnost pravnega varstva.

    Ker v obravnavanem primeru med strankama niti ni sporno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila v 10 dneh od prejema sklepa št. 09-04/09-4-KČ z dne 30. 4. 2009 (torej sklepa, s katerim je naročnik zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), to dejstvo pa potrjuje tudi vpogled v spisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, zavrgel kot prepoznega, zaradi česar je pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo v izpodbijanem delu (torej je razveljavila 2. točko izreka dokumenta št. 09-04/09-6-KČ z dne 25. 5. 2009).

    Ker je Državna revizijska komisija v izpodbijanem delu razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena odločila, da mora naročnik mora o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v dosedanjem postopku revizije.

    Ker postopek revizije še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo v celoti.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 16. 6. 2009

    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Občina Velika Polana, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana,
    - odvetnik Aleš Malavašič, Zaloška cesta 269, 1000 Ljubljana,
    - SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran