018-064/2009 OBČINA SLOVENSKE KONJICE

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB5, Uradni list RS, št. 94/07) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava prometne signalizacije in prometne opreme za obdobje 2009-2011; št. 4303-0001/2009-3 (139)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo družbe ELECTRUM RADENCI, d.o.o., Prešernova ulica 10, Radenci, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetnica Marjeta Erjavec, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA SLOVENSKE KONJICE, Stari trg 29, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 6. 2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Dobava prometne signalizacije in prometne opreme za obdobje 2009-2011; št. 4303-0001/2009-3 (139)".

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 1.324,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je s Sklepom o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, št. 4303-0001/2009-1 (139) z dne 11. 2. 2009 pričel s postopkom javnega naročanja "Dobava prometne signalizacije in prometne opreme za obdobje 2009-2011; št. 4303-0001/2009-3 (139)". Naročnik je naročilo izvedel po postopku zbiranja ponudb in dne 2. 3. 2009 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila, št. 4303-0001/2009-5 (139), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ELSA Veržej, Rastko škrjanec, s.p., Ul, Bratstva in enotnosti 8, Veržej (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 3. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je zahteval razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti. Navedel je, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na večih mestih določil, da bo sklenil okvirni sporazum z več ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje brez odpiranja konkurence. Iz slednjega po mnenju vlagatelja izhaja, da je naročnik določil, da bo okvirni sporazum sklenil z vsemi tistimi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje. Naročnik je za ponudbe treh ponudnikov, med katerimi je tudi ponudba vlagatelja, ugotovil, da izpolnjujejo vse pogoje, zaradi česar bi naročnik moral skleniti okvirni sporazum z vsemi tremi ponudniki. Naročnik pa je potem, ko je potekel rok za predložitev ponudb, odločil, da okvirnega sporazuma za izvedbo naročila ne bo sklenil z vsemi ponudniki, ki so izpolnili pogoje, ampak da bo javno naročilo oddal kot klasično naročilo, brez sklenitve okvirnega sporazuma, le enemu ponudniku. S tem je naročnik ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, vlagatelju pa neupravičeno onemogočil pridobitev naročila. Vlagatelj je še navajal, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku na podlagi merila najnižja cena. Naročnik je vlagatelju na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pojasnil, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil tako, da je za vsak posamični prometni znak oziroma obvestilno tablo v ponudbenem predračunu (OBR-8) ugotovil, kateri od vseh ponudnik je ponudil najnižjo ceno, ponudbo izbranega ponudnika pa je izbral, ker je slednji ponudil najnižjo ceno za največ posamičnih prometnih znakov oziroma obvestilnih tabel. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji določil, da bo ceno ponudbe ugotavljal na takšen način, ampak je določil le, da bo izbor določenega artikla (in ne izbor izvajalca) izveden na osnovi merila najnižja cena. V zvezi s slednjim je vlagatelj še dodal, da cena posamičnega artikla sploh ni povezana s samim javnim naročilom, saj naročnik nabavlja različne količine posamičnih vrst artiklov. Z navedenim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo sorazmernosti. Naročnik je pri ocenjevanju ponudb uporabil merilo, katerega ni določil v razpisni dokumentaciji, kar predstavlja takšno kršitev ZJN-2, da je potrebno predmetni postopek razveljaviti v celoti, tudi iz razloga transparentnosti. Vlagatelj je dalje zatrjeval neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, ker le-ta ni ponudil artiklov skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel napačne dimenzije prometnih znakov oziroma obvestilnih tabel, zato je po mnenju vlagatelja potrebno upoštevati dimenzije iz pravilnika, saj je pravilnik hierarhično nad razpisno dokumentacijo. Vlagatelj je ponudbo pripravil skladno s pravilnikom, medtem ko je izbrani ponudnik podal ponudbo artiklov, katerih dimenzije niso skladne s pravilnikom. Naročnik na podlagi razpisne dokumentacije ni prejel primerljivih ponudb, po mnenju vlagatelja pa sploh ni mogoče oddati javnega naročila na podlagi takšne razpisne dokumentacije. Obeh zahtev, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, ni mogoče izpolniti, ker se izključujeta.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 4. 2009 nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ker ni prejel odločitve naročnika v zakonitem roku.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo, prejeto dne 15. 4. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je na poziv Državne revizijske z vlogo z dne 19. 5. 2009 podal dodatna pojasnila in predložil dodatna dokazila. Navedel je, da je v predmetnem postopku v roku za predložitev ponudb spremenil razpisno dokumentacijo v delu dimenzij prometne signalizacije, kot dokaz pa je predložil prvotno in spremenjeno razpisno dokumentacijo v tem delu. Po mnenju naročnika so dimenzije signalizacije skladne s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. V zvezi z revizijskim zahtevkom vlagatelja pa je naročnik pojasnil, da je bila vsebina popisa artiklov sporna le vlagatelju, medtem ko so ostali ponudniki izpolnili popise brez popravkov. Vlagatelj tudi sicer ni ponudil konkurenčnih cen, zato mu ni mogla biti povzročena nobena škoda, na drugi strani je izbrani ponudnik podal ponudbo, ki je v vseh segmentih ugodnejša od ponudbe vlagatelja. Po mnenju naročnika je izbrani ponudnik ponudil artikle, ki so skladni s pravilnikom, medtem ko je vlagatelj v ponudbi popravljal razpisno dokumentacijo v tem delu in s tem kršil določbe ZJN-2 in pravilnika. Naročnik je še navedel, da ne drži navedba vlagatelja, da cena posamičnega artikla sploh ni povezana s samim javnim naročilom, ker naročnik nabavlja različne količine posamičnih vrst artiklov. Prometna signalizacija se namreč nabavlja zgolj po merilu najnižje cene. Naročnik je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila edina pravilna.

Državna revizijska komisija je v postopku najprej preverila, ali so podani pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo zaradi molka naročnika skladno z 2. odstavkom 16. člena ZRPJN.

Določba 2. odstavka 16. člena ZRPJN daje vlagatelju možnost, da lahko v primeru, če v 20-ih dneh od dne, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo vlagatelja, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 16. 3. 2009, kar izhaja iz datuma prejemne štampiljke naročnika na zahtevku za revizijo, slednje pa je potrdil tudi naročnik v vlogi z dne 8. 5. 2009, s katero je pojasnil datum vložitve in prejema zahtevka za revizijo. Zakonski rok 20-ih dni za prejem odločitve naročnika se je upoštevanju štetja rokov iz 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se smiselno uporabljajo v revizijskih postopkih na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN, iztekel dne 6. 4. 2009. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije in kar je med strankama nesporno, naročnik do tega dne ni niti izdal odločitve o zahtevku za revizijo niti je vlagatelj ni prejel. Zato so po oceni Državne revizijske komisije podani zakonski pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo po 2. odstavku 16. člena ZRPJN. Skladno s 1. odstavkom 16. člena ZRPJN se v primeru, ko naročnik ne odloči o zahtevku za revizijo v 15-ih dneh od prejema zahtevka za revizijo, šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil, zato je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru pri meritorni obravnavi zahtevka za revizijo štela, kot da je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila ter dokazila, ki jih je naročnik predložil z vlogo z dne 19. 5. 2009. Dokazni predlog vlagatelja z zaslišanjem direktorja vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik izvedel postopek zbiranja ponudb za oddajo predmetnega javnega naročila, v katerem je pridobil pet ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, št. 4303-0001/2009 (139) z dne 2. 3. 2009. Dne 2. 3. 2009 je naročnik sprejel Sklep o oddaji javnega naročila, št. 4303-0001/2009-5 (139), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika, o čemer je vlagatelja obvestil z Obvestilom o oddaji naročila, št. 4303-0001/2009-6 (139), z dne 2. 3. 2009.

Državna revizijska komisija je najprej presodila zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval nezakonitost uporabljenih meril naročnika pri odločanju o dodelitvi naročila, kar po mnenju vlagatelja narekuje razveljavitev celotnega postopka.

Iz razpisne dokumentacije predmetnega naročila, Povabila k oddaji ponudbe, izhaja, da je naročnik naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb, z okvirnim sporazumom brez odpiranja konkurence, skladno z 32. členom ZJN-2.

Postopek zbiranja ponudb je skladno z 28. točko 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov. Skladno s 95. členom ZJN-2 mora naročnik pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.

Določba 32. člena ZJN-2, ki ureja okvirni sporazum, se skladno z Drugim poglavjem ZJN-2 (Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja, razen za postopke zbiranja ponudb), v okviru katerega se nahaja 32. člen, načeloma ne uporablja za postopke zbiranja ponudb. Vendar pa je Državna revizijska komisija ugotovila, ZJN-2 ne prepoveduje, da naročniki ne bi smeli postopka zbiranja ponudb izvesti tako, da bi sklenili okvirni sporazum z enim ali več ponudniki. Takšno ravnanje po oceni Državne revizijske komisije tudi ne nasprotuje temeljnim načelom javnega naročanja.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (Povabilo k oddaji ponudbe, 2. stran, vzorec okvirnega sporazuma (OBR-7), 14. stran) navedel, da izvaja postopek zbiranja ponudb z okvirnim sporazumom, skladno z 32. členom ZJN-2. Z navedenim zapisom v razpisni dokumentaciji si je torej naročnik postavil lastno pravilo, da bo izvedel postopek z upoštevanjem citiranega člena. Zato je Državna revizijska komisija zakonitost naročnikovih ravnanja presojala tudi ob upoštevanju 32. člena ZJN-2.

Določba 1. odstavka 32. člena ZJN-2 določa, da naročnik za namen sklenitve okvirnega sporazuma upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril. Naročila pa se potem (po sklenjenem sporazumu) oddajajo skladno s postopki iz 5. in 6. odstavka 32. člena ZJN-2 (z enim ali več ponudniki), ki se lahko izvedejo le med naročnikom in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega naročanja. Tako 5. odstavek 32. člena ZJN-2 določa način izvajanja okvirnega sporazuma, ki ga naročnik sklene le z enim gospodarskim subjektom; takšna naročila se potem vedno oddajo skladno s pogoji iz okvirnega sporazuma, naročnik pa se lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo. Kadar pa se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov, se mora skleniti z vsaj tremi, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, zadostno in/ali dovolj sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za izbor. Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom subjektov, se lahko oddajo bodisi ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina določbe tega sporazuma takšna, da to omogoča. Kolikor pa v okvirnem sporazumu niso določeni vsi pogoji, pa izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma.

Iz citiranih določb torej izhaja, da mora naročnik v postopku, ki ga izvede z namenom sklenitve okvirnega sporazuma, za izbor strank okvirnega sporazuma uporabiti merila skladno z 48. členom ZJN-2, ki jih je predhodno določil v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega naročila ugotovila, da je naročnik v 10. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbi na 6. strani, določil: "Naročnik bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje. Naročilo se bo izvajalo na podlagi dostavljenih cenikov. Izbor določenega artikla se bo izvajal na osnovi merila najnižja cena iz predloženega cenika."

Iz tako zapisane določbe razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik kot merilo za izbor strank okvirnega sporazuma določil izpolnitev vseh predpisanih pogojev iz razpisne dokumentacije, in da je predvidel izbor več ponudnikov. Slednje izhaja tudi iz drugih določb razpisne dokumentacije, saj je na večih mestih zapisano, da bo naročnik sklenil okvirni sporazum z več ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje (na strani 2: "Naročnik bo sklenil okvirni sporazum z več ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje brez odpiranja konkurence.", na strani 3: "Naročnik bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje.", na strani 6: "Naročnik bo priznal sposobnost vsem gospodarskim subjektom - ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahteve in predložili ustrezna dokazila oz. izjave in z njimi sklenil okvirni sporazum." in prav tako na strani 6: "Naročnik bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje.").

Da je naročnik predvidel izbor in sklenitev okvirnega sporazuma z (večimi in vsemi) ponudniki, ki bodo izpolnili pogoje, izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da bo sklenil okvirni sporazum brez odpiranja konkurence in vsebine vzorca okvirnega sporazuma, ki je zapisana tako, da se nanaša na več dobaviteljev.

Merilo za izbor najnižja cena pa je naročnik določil za izbor določenega artikla, torej za posamične artikle, ki jih bo naročal v obdobju izvajanja okvirnega sporazuma. Slednje prav tako izhaja iz večih določb razpisne dokumentacije (na strani 3: "Naročilo se bo izvajalo na podlagi dostavljenih cenikov. Izbor določenega artikla se bo izvajal na osnovi merila najnižja cena iz predloženega cenika.", na strani 6: "Naročilo se bo izvajalo na podlagi dostavljenih cenikov. Izbor določenega artikla se bo izvajal na osnovi merila najnižja cena iz predloženega cenika.").

Ne glede na zgoraj ugotovljeno dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki, ki bodo izpolnili pogoje, je potrebno pritrditi vlagatelju, da je naročnik odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika nato sprejel na podlagi merila najnižja cena. Slednje izhaja iz Poročila o izbiri izvajalca, z dne 2. 3. 2009, Sklepa o oddaji naročila, št. 4303-0001/2009-5 (139) z dne 2. 3. 2009 in Obvestila o oddaji naročila, 4303-0001/2009-6 (139), z dne 2. 3. 2009, kjer je naročnik zapisal, da je najugodnejšega ponudnika izbral na osnovi uporabljenega merila najnižja cena.

S slednjim ravnanjem pa je po oceni Državne revizijske komisije naročnik kršil lastna pravila, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, posledično pa ravnal tudi v nasprotju z 32. členom ZJN-2 in v nasprotju z 48. členom ZJN-2, ki se za postopke zbiranja ponudb uporablja (tudi če naročnik izbere ta postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma). Namreč, določba 5. odstavka 48. člena ZJN-2 izrecno nalaga dolžnost naročniku, da mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Ker naročnik merila najnižja cena za izbor ponudnika (strank okvirnega sporazuma) v razpisni dokumentaciji ni določil (ampak je bilo slednje merilo določeno za izbor določenega artikla), ga ne bi smel uporabiti pri ocenjevanju in izboru ponudbe.

Ob upoštevanju slednjih ugotovitev Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, povezanih z načinom uporabe merila najnižja cena pri ocenjevanju ponudb, saj je zaključila, da je naročnik že s tem, ko je slednje merilo uporabil (ne glede na to, na kakšen način je ugotavljal najnižjo ceno) kršil določbe razpisne dokumentacije in določbo 5. odstavka 48. člena ZJN-2. S slednjim ravnanjem je naročnik ravnal tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, saj je neupravičeno (brez vnaprejšnjih meril) izbranega ponudnika postavil v boljši (neenakopraven) položaj v primerjavi z vlagateljem.

Poleg navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik ravnal tudi v nasprotju s 6. odstavkom 32. člena ZJN-2, saj bi moral zaradi zgoraj ugotovljenega dejstva, da je v razpisni dokumentaciji predvidel sklenitev okvirnega sporazuma z več ponudniki, le-tega nato skleniti z vsemi tremi ponudniki, ki so v predmetnem postopku predložili ponudbe. Namreč, določba 6. odstavka 32. člena ZJN-2 izrecno določa, da se mora okvirni sporazum v primeru, kadar se sklene z večjim številom ponudnikov, skleniti z vsaj tremi, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, zadostno in/ali dovolj sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za izbor. Ker je naročnik prejel tri popolne ponudbe, bi torej moral ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije in določbe 6. odstavka 32. člena ZJN-2 skleniti okvirni sporazum z vsemi tremi ponudniki.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da so ugotovljene kršitve naročnika v tem revizijskem postopku takšne narave, da je potrebno predmetni postopek javnega naročila v celoti razveljaviti. Naročnik je namreč izvedel postopek v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo in v nasprotju z zakonom. Zato je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje 1. odstavka 23. čl. ZRPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Dobava prometne signalizacije in prometne opreme za obdobje 2009-2011; št. 4303-0001/2009-3 (139)".

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala ostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Presoja le-teh namreč ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, takšna odločitev pa je bila sprejeta tudi ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 700,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 500,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20% DDV na nagrado in izdatke v višini 104,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 1.324,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.324,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3. 6. 2009


Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije









Vročiti:

- OBČINA SLOVENSKE KONJICE, Stari trg 29, Slovenske Konjice
- Odvetnica Marjeta Erjavec, šestova ulica 2, Ljubljana
- ELSA Veržej, Rastko škrjanec, s.p., Ul. Bratstva in enotnosti 8, Veržej
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran