018-095/2009 Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba ureditve prostorov na Jesenkovi 3, Ljubljana", v sklopu 2: "Strukturirano ožičenje in druga elektroinštalacijska dela", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELCOS, d.o.o., Vodmatska ulica 3, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Janez šurk, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.5.2009

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 24.4.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 1.400,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.3.2009 sprejel sklep o izvedbi predmetnega javnega naročila, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb.

Dne 9.4.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katere med drugim izhaja, da se to v sklopu 2: "Strukturirano ožičenje in druga elektroinštalacijska dela" odda ponudniku Unistar LC, d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve izhaja tudi, da je popolno ponudbo za omenjeni sklop oddal tudi vlagatelj, katerega ponudba pa je bila po merilu najnižja cena tretja po vrsti (za ponudbo izbranega ponudnika in za ponudbo ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o.).

Z vlogo z dne 24.4.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila neutemeljeno, zaradi nepravilne uporabe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2, ni bil izbran. Vlagatelj zahteva, da se "opravi revizija v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in da se ponovno proučijo in ocenijo zahtevana merila za dodelitev posla ustreznemu ponudniku". Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik določbo "4. poglavja ZJN-2" nepravilno uporabil, in sicer zato, ker "ni preverjal bistvenih pogojev za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor najugodnejšega ponudnika", ker "obstaja utemeljen dvom, da izbrani ponudnik nima ustreznega certifikata za dokazovanje sposobnosti kadra oziroma nima redno zaposlenega kadra za izvajanje del", ter zato, ker "ponudnik nima pogodbe s principalom ter pogodba ni veljavna". Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočil ogled lokacije in obstoječih naprav ter tako vsem ponudnikom omogočil seznanitev s stanjem teh. Hkrati je bilo potrebno v ponudbeno dokumentacijo vključiti izjavo, s katero je ponudnik potrdil, da si je lokacijo in obstoječe naprave ogledal. To pomeni, da je bil vsak ponudnik seznanjen, da se strukturirano ožičenje integrira v obstoječe, že izvedeno strukturirano ožičenje. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da so predloženi certifikati drugega principala oziroma napačnega proizvajalca. Naročnik na lokaciji že uporablja strukturirano ožičenje proizvajalca R&M, v katerega se bo integriralo strukturirano ožičenje, ki je bilo predmet razpisa. Iz tega sledi, da bi ponudnik moral imeti štiri redno zaposlene, ki so uradno usposobljeni s strani proizvajalca UTP opreme. še več - predložena pogodba med izbranim ponudnikom in proizvajalcem UTP strukturiranega ožičenja ni bila veljavna, saj ji je potekel datum veljavnosti in se tudi ni glasila na izbranega ponudnika. Vlagatelj prav tako dvomi v obstoj veljavnih certifikatov ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o. in prosi, da se "preveri verodostojnost certifikatov pri dobavitelju opreme za strukturirano ožičenje R&M za Slovenijo". Vlagatelj zaključuje, da obstaja utemeljen dvom, da bi izbrani ponudnik lahko izpolnil zahteve in pričakovanja naročnika, ki je razpisal predmetna dela.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 11.5.2009, s katerim je tega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da nobena od s strani vlagatelja zatrjevanih kršitev ni bila podana. Pri pripravi povabila k oddaji ponudbe je naročnik spoštoval vsa temeljna načela javnega naročanja, skladno s temi pa je zahteval tudi dokazovanje strokovne usposobljenosti ponudnikov. Za naročnika je pomembno, da celoten sistem nemoteno deluje in je ustrezno vzdrževan (garancija). Vrste opreme naročnik ni izrecno zahteval, pričakuje pa kompatibilnost z obstoječo opremo, o čemer so se vsi ponudniki seznanili na ogledu. Kot edino merilo za izbor ponudbe je določil najnižjo ceno. Naročnik dalje pojasnjuje, da je z izjavo o seznanitvi s stanjem na terenu zagotovil, da se bodo vsi potencialni ponudniki seznanili z obstoječo opremo naročnika in da bodo temu ustrezno pripravili ponudbo skladno s predpisi in pravili stroke. Na ogledu je naročnik ponudnikom razkazal ustrezne prostore in jih seznanil z obstoječo opremo. Glede navedb vlagatelja o proizvajalcu strukturiranega omrežja, ki ga že uporablja naročnik, ter o certifikatih drugega principala oziroma napačnega proizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik odgovarja, da bi bila po njegovem mnenju zahteva, da mora biti ponudnik usposobljen s strani točno določenega proizvajalca, katerega opremo naročnik že ima, nedopustna in nezakonita, saj bi se na ta način ožil krog morebitnih ponudnikov. Izbrani ponudnik je priložil zahtevano izjavo, kateri je priložil tudi kopije veljavnih certifikatov proizvajalca Brand Rex. Navedeni proizvajalec je po navedbah izbranega ponudnika kompatibilen z obstoječo opremo naročnika, zato ta ocenjuje, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Glede revizijskih navedb o predloženi pogodbi, sklenjeni med izbranim ponudnikom in proizvajalcem UTP strukturiranega omrežja, naročnik pojasnjuje, da ni zahteval nobene pogodbe s principalom, zato so s tem povezane trditve vlagatelja brezpredmetne. V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., naročnik ugotavlja, da je navedeni ponudnik predložil certifikate različnih proizvajalcev, in sicer Brand Rex, Nexans, R&M in Alcatel, kar je v skladu z naročnikovo zahtevo. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Z vlogo z dne 14.5.2009 je vlagatelj, odtlej zastopan po pooblaščencu - odvetniku, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem se je odzval na naročnikovo odločitev o njegovem revizijskem zahtevku in znova izpostavil, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme proizvajalca, ki je na sistemu, v katerega naj bi se posegalo, že vgrajena, vgrajevanje s strani tega ponudnika ponujene opreme pa naj bi bilo iz več razlogov (ki jih vlagatelj tudi navaja) nesprejemljivo.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 18.5.2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Dne 15.5.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Dodatna pojasnila k zahtevi za revizijo". V podani vlogi se sklicuje na dokument "Priporočila in standardi za projektiranje in izgradnjo LAN", domnevno izdan s strani Ministrstva za javno upravo, glede vgrajevanja dodatne opreme. Iz dokumenta naj bi izhajalo, da se mora oprema dograjevati od istega proizvajalca. Vlagatelj navaja tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede kadrov, saj naj ne bi imel nobene zaposlene osebe, tako pa tudi ne nobenih izkušenj in znanj za izvedbo posla. Naročnik je omenjeno vlogo dne 22.5.2009 odstopil Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svojih vlogah z dne 14.5.2009 in 15.5.2009 navajal dejstva in domnevne kršitve ter predlagal dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2009 ni navajal oziroma predlagal. Vlagatelj je v omenjenih vlogah tako navajal nekatere nove razloge za domnevno neustreznost s strani izbranega ponudnika ponujene opreme, zatrjeval, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede kadrov, skliceval pa se je tudi na nov dokaz, in sicer dokument Priporočila in standardi za projektiranje in izgradnjo LAN", ki ga je tudi priložil.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-004/2009 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.
Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, domnevnih kršitev in dokazov, ki jih vlagatelj navaja in predlaga v svojih vlogah z dne 14.5.2009 in 15.5.2009, pa jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2009 ni navajal oziroma predlagal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj v uvodu svojega revizijskega zahtevka predlaga, da se "opravi revizija v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in da se ponovno proučijo in ocenijo zahtevana merila za dodelitev posla ustreznemu ponudniku".

Iz določil šestega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Ker so bila vlagatelju "zahtevana merila za dodelitev posla ustreznemu ponudniku" (pod katerimi vlagatelj najverjetneje pojmuje tako pogoje za priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe) znana že ob prejemu naročnikovega povabila k oddaji ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, bi moral vlagatelj revizijski zahtevek, v katerem bi uveljavljal morebitne s slednjimi povezane kršitve, vložiti že pred potekom roka za predložitev ponudb. V trenutni fazi postopka (po poteku roka za predložitev ponudb) navajanje s tovrstnih kršitev ni več dopustno, zato Državna revizijska komisija s temi povezanih revizijskih navedb vlagatelja ni obravnavala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

V revizijskem zahtevku z dne 24.4.2009 vlagatelj navaja dva sklopa navedb v zvezi z domnevnimi kršitvami, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Prvi sklop navedb se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, drugi sklop pa na ponudbo ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o.. V okviru revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej obravnavala slednje.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj v zvezi s ponudbo ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., navaja sledeče: "Prav tako dvomimo v obstoj veljavnih certifikatov ponudnika OZ Elektrovod instalacije z.o.o.. Prosimo, da preverite verodostojnost certifikatov o usposobljenosti ponudnika OZ Elektrovod instalacije z.o.o. pri dobavitelju opreme za strukturirano ožičenje R&M za Slovenijo". Drugih navedb, dejstev ali dokazov v zvezi s ponudbo ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., vlagatelj ne navaja oziroma predlaga.

Državna revizijska komisija je že več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-134/2006, 018-040/2007, 018-043/2008 itd.) poudarila, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007- UPB3, 101/2007, 102/2007), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

V konkretnem primeru vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izraža zgolj dvom o popolnosti ponudbe ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., pri čemer s tem v zvezi ne navaja nikakršnih dejstev ali dokazov, ki bi ta njegov dvom utemeljevali (vlagatelj zgolj prosi, da se preveri verodostojnost predloženih certifikatov, v obstoj katerih dvomi). Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako formuliranih navedb v zahtevku za revizijo (v tem delu), ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika pri ravnanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je potrebno na tem mestu obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Ker je bila vlagateljeva ponudba izmed ponudb, ki jih je naročnik označil za popolne, po merilu za izbor najugodnejše ponudbe tretja (t.j. za ponudbo izbranega ponudnika in ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o.), vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe ponudnika OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da za obravnavo preostalih revizijskih navedb (ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika) vlagatelj ne izkazuje več pravnega interesa (možnosti nastanka škode). Tudi v primeru, če bi se te revizijske navedbe izkazale za utemeljene in bi bila ugotovljena nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (ki je ne bi bilo mogoče odpraviti), predmetno javno naročilo namreč ne bi bilo oddano vlagatelju, temveč bi (v primeru oddaje) moralo biti oddano ponudniku OZ Elektrovod instalacije, z.o.o., katerega ponudba je po merilu za izbor najugodnejše ponudbe ugodnejša od vlagateljeve.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek z dne 24.4.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 1.400,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26. maja 2009



mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana,
- Odvetnik Janez šurk, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Unistar LC, d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran