018-082/2009 Občina Ribnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članov Sonje Drozdek šinko in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za adaptacijo stavbe "Rokodelski center" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje GRAMIZ gradbeno podjetje d.d., Ob Mahovniški cesti 11, Kočevje, zoper ravnanje naročnika Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.5.2009 soglasno

odločila:

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.3.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je objavil na portalu javnih naročil dne 12.3.2009 pod številko objave JN1861/2009. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 30.3.2009 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz dokumenta "Odločba o oddaji javnega naročila" št. 430-0015/2009 z dne 2.4.2009, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Obnova Kočevje d.o.o., Trg sv. Jerneja 4, Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu odločitve o oddaji naročila je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila JN 1861/2009 - Rekonstrukcija stavbe rokodelski center št. 430-0015/2009" z dne 7.4.2009. Vlagatelj v vlogi navaja, da podaja pritožbo, in sicer iz naslednjih razlogov. Po mnenju vlagatelja ne drži, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, saj je ponudnik Grafit d.o.o., Sodražica, do razpisanega roka predložil samo polovico zahtevane ponudbe - izvod z zahtevano oznako ORIGINAL, drugo polovico, izvod z oznako KOPIJA, pa je prinesel s seboj na odpiranje ponudb z zakasnitvijo dveh ur in jo predložil komisiji. Taka ponudba bi zato morala biti obravnavana kot prepozna. Glede ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je slednji predložil nepravilni referenci, saj naj bi v enem referenčnem poslu izvedel le zaključna dela, medtem ko v drugem ni šlo za primerljiva dela. Poleg tega naj bi izbrani ponudnik predložil referenco za odgovornega vodjo projektov, ne pa za odgovornega vodjo del. Vlagatelj tako navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni zadostila merilom iz razpisne dokumentacije in da kot takšna ne more biti izbrana kot najugodnejša, v nasprotnem primeru pa bi izbor pomenil kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ter meril iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 10.4.2009 vlagatelju posredoval dokument z naslovom "Odgovor na pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila JN1861/2009 - Rekonstrukcija stavbe rokodelski center št. 430-0015/2009". V vlogi navaja, da je bila originalna ponudba ponudnika Grafit d.o.o., Sodražica predložena pravočasno, nepredložitev kopije pa je mogoče uvrstiti le pod pojem formalno nepopolne ponudbe, ki jo je mogoče dopolniti. Po mnenju naročnika sta predloženi referenci izbranega ponudnika ustrezni in skladni z določili razpisne dokumentacije, prav tako so ustrezna dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil za odgovornega vodjo del. Naročnik poudarja, da je bila odločitev o oddaji naročila sprejeta ob upoštevanju postopkovnih določil ZJN-2, zato ostaja pri sprejeti odločbi o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je naročniku dne 23.4.2009 posredoval vlogo "Zahtevek za revizijo postopka javnega naročila", datirano na dan 22.4.2009, v kateri navaja, da je bila kopija ponudbe ponudnika Grafit d.o.o., Sodražica predložena po izteku roka za predložitev ponudbe, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da je nepravočasna, ne pa formalno nepopolna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo podrobneje pojasnjuje, zakaj referenci izbranega ponudnika nista ustrezni, ter zakaj dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik predložil za odgovornega vodjo del, ne dokazujejo izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije in predpisov o graditvi objektov. Vlagatelj zaključuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije in da kot takšna ne more biti izbrana kot najugodnejša, zaradi česar bi njen izbor pomenil kršitev določb ZJN-2 ter razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 28.4.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je dne 2.4.2009 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je vlagatelj prejel dne 3.4.2009. Dne 8.4.2009 je naročnik od vlagatelja prejel dopis z naslovom "Pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila JN 1861/2009 - Rekonstrukcija stavbe rokodelski center št. 430-0015/2009". Iz vsebine dopisa izhaja, da ga je moč šteti kot predlog po spremembi odločitve o oddaji javnega naročila ali pa vsaj ponovnem pregledu ponudb, v smislu pisnega opozorila na odločitev naročnika, ne pa kot zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, navaja naročnik, in dodaja, da je na podlagi presoje utemeljenosti zahteve vlagatelja presodil, da vlagateljevim navedbam ne bo sledil in da ostaja pri sprejeti odločitvi z dne 2.4.2009. Naročnik navaja, da 79. člen ZJN-2 daje ponudniku možnost vložitve pisnega opozorila v smislu izven-revizijskega reševanja sporov, kar je uporabljivo zlasti v situacijah, ko se naročnik in vlagatelj strinjata o tem, da je treba odločitev o oddaji naročila spremeniti. Naročnik opozarja, da začne nov rok za vložitev zahtevka za revizijo teči le v primeru, če naročnik sprejme novo odločitev o oddaji naročila, ne pa tudi v primeru, če naročnik pisno opozorilo zavrne oz. svoje odločitve ne spremeni. V tem primeru začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo s trenutkom prejema odločitve o oddaji naročila. Iz tega sledi, še navaja naročnik, da se je rok za vložitev zahtevka za revizijo vlagatelju iztekel na dan 14.4.2009, zaradi česar je treba vsa njegova nadaljnja ravnanja, vezana na vložitev revizijskega zahtevka, šteti kot prepozna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4.5.2009 vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. V pritožbi navaja, da je dne 3.4.2009 prejel odločbo o oddaji javnega naročila, dne 7.4.2009 pa je na naročnika naslovil pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila, s katerimi je opozoril, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, primerna in sprejemljiva, zato je ni mogoče označiti za popolno. Dne 14.4.2009 je vlagatelj prejel odgovor naročnika, iz katerega je razbral, da ustreza definiciji "dodatna obrazložitev odločbe o oddaji JN" v skladu s členom 79/3 in da začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od prejema te dodatne obrazložitve. Vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo vložil dne 23.4.2009, in dodaja, da si je naročnik njegove pisne pripombe razlagal kot pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika v skladu s členom 79/2, ki pa ne pretrga roka za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar je zavrgel zahtevek za revizijo kot prepozen. Vlagatelj tako meni, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem pritožbenem postopku spor glede vprašanja pravočasne vložitve zahtevka za revizijo. Odgovor na to vprašanje je odvisen od prav tako spornega vprašanja, ali je treba vlagateljevo vlogo z dne 7.4.2009, ki jo je ta naslovil kot "Pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila JN 1861/2009 - Rekonstrukcija stavbe rokodelski center št. 430-0015/2009", obravnavati kot pisno opozorilo iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2 ali kot zahtevo za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vsaka od teh vlog ima namreč različne procesne učinke oz. posledice in predvideva različna ravnanja naročnika.

Ponudnik, ki ni bil izbran, ima po prejemu odločitve o oddaji naročila tri možnosti. Prva je ta, da neposredno vloži zahtevek za revizijo, in sicer (kot to določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN) v roku deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. Druga možnost neizbranega ponudnika je, da v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 v roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila naročniku posreduje pisno opozorilo na odločitev, na podlagi katere lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo. V primeru, kadar naročnik sprejme novo odločitev, zakon izrecno določa, da začne teči nov rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot je določen v prvem odstavku 12. člena ZRPJN, in sicer od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. Tretja možnost, ki jo ima neizbrani ponudnik, pa je, da v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 v roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. V tem primeru začne rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Iz zgoraj citiranih določil ZRPJN in ZJN-2 je razvidno, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni in da začne praviloma teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila. Le v dveh primerih začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči drugače, in sicer v primeru, ko ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev (v tem primeru začne desetdnevni rok teči od dneva prejema dodatne obrazložite), ter v primeru, ko naročnik na podlagi pravočasnega pisnega opozorila spremeni svojo določitev o dodelitvi naročila ter izda novo (v tem primeru začne desetdnevni rok teči od dneva prejema nove odločitve o dodelitvi naročila). Kadar pa se naročnik na podlagi pisnega opozorila ponudnika odloči, da svoje odločitve o dodelitvi naročila ne bo spreminjal, to nima nobenega vpliva na tek roka za vložitev zahtevka za revizijo; v tem primeru namreč ZJN-2 ne predvideva zamika roka za vložitev zahtevka za revizijo, zato je treba šteti, da le-ta prične teči že s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Glede na dejstvo, da pravočasna zahteva za dodatno obrazložitev vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, medtem ko pisno opozorilo v primeru, ko naročnik svoje odločitve ne spremeni, na potek roka nima nobenega vpliva, je treba za presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo, ki ga je dne 23.4.2009 vložil vlagatelj, najprej ugotoviti, ali je mogoče vlagateljevo vlogo z dne 7.4.2009 obravnavati kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, na podlagi katere bi bil naročnik dolžan izdati obrazloženo obvestilo. O tem, kakšno naravo ima vlagateljeva vloga z dne 7.4.2009 in posledično kako obravnavati naročnikov odgovor na pisne pripombe z dne 10.4.2009, tudi sicer obstaja nesoglasje med strankama v predmetnem pritožbenem postopku. Naročnik namreč v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, navaja, da gre vlagateljevo vlogo z dne 7.4.2009 šteti kot predlog po spremembi odločitve o oddaji javnega naročila v smislu instituta pisnega opozorila na odločitev naročnika, ne pa kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj v pritožbi nasprotno navaja, da je naročnikov odgovor na pisne pripombe z dne 10.4.2009 obravnaval kot dodatno obrazložitev in da si je naročnik njegove pisne pripombe razlagal kot pisno opozorilo iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2, s čimer se, kot je razumeti pritožbene navedbe, vlagatelj ne strinja.

Kot je razvidno iz vloge z dne 7.4.2009, je vlagatelj le-to v zadevi označil kot "Pisne pripombe na odločbo o oddaji javnega naročila JN 1861/2009 - Rekonstrukcija stavbe rokodelski center št. 430-0015/2009", v nadaljevanju pa je navedel razloge, ki po njegovem mnenju pomenijo, da ponudba ponudnika Grafit d.o.o., Sodražica, ni pravočasna, ponudba izbranega ponudnika pa ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. V zaključku vloge je vlagatelj še navedel, da ponudba izbranega ponudnika ne more biti izbrana kot najugodnejša oz. da bi njen izbor pomenil kršitev določil ZJN-2. Iz vloge z dne 7.4.2009 je torej razvidno, da je niti glede na označbo zadeve niti glede na vsebino ni mogoče obravnavati kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da mora ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v vlogi jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev, pri čemer se dodatna obrazložitev praviloma nanaša na pojasnitev razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Zahteva, da mora neizbrani ponudnik v vlogi jasno zahtevati dodatno obrazložitev in svojo zahtevo tudi utemeljiti, pa ne izhaja le iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, temveč tudi iz dejstva, da imata pisno opozorilo in zahteva za dodatno obrazložitev povsem različne procesne učinke in da predvidevata različne posledice oz. ravnanja naročnika. Vlagatelj v vlogi z dne 7.4.2009 tej zahtevi ni sledil, saj ni niti izrecno niti implicitno zahteval izdaje dodatne obrazložitve in ni jasno navedel, o čem naj naročnik poda obrazložitev. Nasprotno, tako iz označbe zadeve kot iz vsebine vloge z dne 7.4.2009 je razvidno, da je vlagatelj naročnika opozoril na domnevno kršitev pravil javnega naročanja, ki bi nastala z izborom ponudbe izbranega ponudnika, kar je utemeljil z obrazložitvijo domnevnih nepravilnosti v njegovi ponudbi. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju, ki v pritožbi navaja, da odgovor naročnika z dne 10.4.2009 "ustreza definiciji "Dodatna obrazložitev odločbe o oddaji JN" v skladu s čl. 79/3", saj naročnik dodatne obrazložitve na podlagi vlagateljeve vloge z dne 7.4.2009 ni bil dolžan izdati, poleg tega pa njegov odgovor ne vsebuje obrazložitve prednosti ponudbe izbranega ponudnika in razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, temveč le odgovore na vlagateljeve posamezne pisne pripombe. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je mogoče strinjati z naročnikom, ki v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, navaja, da gre vlagateljevo vlogo z dne 7.4.2009 šteti kot predlog po spremembi odločitve o oddaji javnega naročila v smislu instituta pisnega opozorila na odločitev naročnika, ne pa kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega javnega naročila (poštne povratnice), je vlagatelj odločitev o dodelitvi naročila prejel dne 3.4.2009, kar pomeni, da se je desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN iztekel dne 14.4.2009. Ker vlagatelj od naročnika ni zahteval dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila (tretji odstavek 79. člena ZJN-2), temveč je nanj naslovil pisno opozorilo (drugi odstavek 79. člena ZJN-2), na podlagi katerega pa naročnik svoje odločitve ni spremenil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva procesna ravnanja skladno z določili drugega in tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 niso vplivala na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo. To pomeni, da je zahtevek za revizijo z dne 22.4.2009, ki je bil, kot je razvidno iz žiga na poštni ovojnici, na pošto oddan dne 23.4.2009, vložen po izteku desetdnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar ga ni mogoče obravnavati kot pravočasnega, naročniku pa ni mogoče očitati kršitve določil ZRPJN. Naročnik je namreč ravnal v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo v primeru, če je vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, s sklepom zavrže.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.5.2009


predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica
- GRAMIZ gradbeno podjetje d.d., Ob Mahovniški cesti 11, 1330 Kočevje
- Obnova Kočevje d.o.o., Trg sv. Jerneja 4, 1330 Kočevje
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran