018-060/2009 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednice Vesne Cukrov in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata ter ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pralnih sredstev, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje INTER KOOP d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.5.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4.12.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 30.12.2008 je razvidno, da sta pravočasni ponudbi oddala dva ponudnika, s katerima je naročnik izvedel postopek s pogajanji ter ju pozval, naj mu do 16.1.2009 predložita končni ponudbi. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 16.1.2009 je razvidno, da sta oba ponudnika predložila pravočasni končni ponudbi, izmed katerih je naročnik z dokumentom "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. Ob P1-54/09-DeS z dne 3.2.2009 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa je izločil kot nepravilno.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ter prejeti dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 26.2.2009 zahteval revizijo postopka. V zahtevku za revizijo navaja, da se ne strinja z naročnikom o tem, da je njegova ponudba nepravilna iz razloga, ker naj jo ne bi dopolnil z dokazilom o tem, da je usposobljen za pripravo tehnologije pranja in poseganja v tehnološko opremo oz. opremo proizvajalca. Vlagatelj izpostavlja razliko med "tehnološko podporo pranja perila" in "poseganjem v tehnološko oz. pralniško opremo" ter poudarja, da slednja zahteva pri predmetnem naročilu ni bistvena in ni povezana s predmetom naročila. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik zahtevo, da morajo biti ponudniki usposobljeni za poseganje v tehnološko oz. pralniško opremo, uvedel neupravičeno ter naknadno, t.j. potem, ko je vlagatelj že oddal prvo ponudbo. Naročnik namreč takšne zahteve ni določil že v razpisni dokumentaciji iz decembra 2008, ampak jo je uvedel šele v Povabilu k nadaljevanju pogajanj z dne 8.1.2009. Vlagatelj navaja, da je skladno z naročnikovim navodilom iz cit. Povabila svojo ponudbo dopolnil s predložitvijo pisnega dogovora, sklenjenega z družbo Christeyns ter s tem v celoti dokazal izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila. Tudi sicer naročnik po vlagateljevem mnenju ne bi smel izločiti njegove ponudbe, saj ga je povabil k nadaljevanju pogajanj ter oddaji končne ponudbe, to pa pomeni, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje iz 41. do 47. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Iz vsega navedenega sledi, da naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve predstavlja kršitev 91. člena v povezavi z 89. členom ZJN-2.
Vlagatelj naročniku očita tudi onemogočanje vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Ne le, da naročnik vlagatelju na vpogledu dne 13.2.2009 ni omogočil vpogleda v celotno ponudbo, ampak mu ni omogočil niti vpogleda v količino (% porabe) ponujenih pralnih sredstev, čeprav vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik nerealno spremenil koncentracijo (%) pralnih sredstev, zaradi česar je lahko ponudil nerealno nizko ceno za izvedbo naročila. Naročnik vlagatelju ni omogočil niti vpogleda v končno ponudbeno ceno. Vlagatelj s tem v zvezi navaja odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-75/2008/7 z dne 17.12.2008, v kateri je ta zapisal, da je podatek o % porabe ponujenega sredstva predstavljal pogoj, na podlagi katerega je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenil ponudbo ter da takšen podatek ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Vlagatelj naročniku očita tudi, da mu je dne 26.2.2009 sicer še enkrat omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar je to storil le nekaj ur pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. Tudi na tem vpogledu je naročnik vlagatelju onemogočil vpogled v celotno ponudbo, čeprav po vlagateljevem mnenju niso bili podani nikakršni razlogi za omejitev vpogleda.
Ker vlagatelju ni bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj predlaga, da izvedenec ustrezne stroke pregleda, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje, ki se nanašajo na izvedbo javnega naročila, zlasti pa, ali je količina pralnega sredstva, ki jo izbrani ponudnik navaja v ponudbi, skladna z RAL standardi. Vlagatelj je namreč prepričan, da je ponujena količina (%) pralnega sredstva manjša od zahtevane ter da je izbrani ponudnik iz tega razloga lahko ponudil nižjo ceno.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 23.3.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa se sklicuje na 27. točko poglavja 2.8. razpisne dokumentacije ter navaja, da so morali ponudniki dokazati (tudi) svojo strokovno usposobljenost za poseganje v tehnološko opremo. Ker ponudnika v svojih ponudbah nista predložila ustreznih dokazil, je v povabilu k pogajanjem oba pozval k dopolnitvi ponudb, poziv pa je ponovil tudi na samih pogajanjih dne 13.1.2009, pri čemer sta oba ponudnika zatrdila, da bosta zahtevane dokumente predložila v končnih ponudbah. Pri pregledu končnih ponudb je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik ustrezno dopolnil svojo ponudbo, dopolnitev vlagateljeve ponudbe pa je ocenil za neustrezno. Naročnik se pri tem sklicuje na opis predmeta naročila v točki 1.2. razpisne dokumentacije ter pojasnjuje, da mora biti ponudnik za zagotavljanje ustrezne "tehnološke podpore" pranja usposobljen tudi za "poseganje v tehnološko oz. pralniško opremo" v smislu programiranja, t.j. vnašanja zahtevanih koncentracij pralnih sredstev, optimiranja in kontrole procesa ter nastavitev tehnologije strojnega pranja po navodilih proizvajalca. Zaradi navedenega naročnik zahteva, da ima dobavitelj pralnih sredstev usposobljeno osebo, ki bo s pravilnimi posegi v tehnološko oz. pralniško opremo (navedeno v razpisni dokumentaciji) nudila tehnološko podporo pranja perila. Naročnik priznava, da je vlagatelj v končni ponudbi predložil pisni dogovor o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH, ki pa po naročnikovi oceni ne izkazuje izpolnjevanje pogoja iz 27. točke poglavja 2.8. razpisne dokumentacije, saj se omenjeni dogovor ne nanaša na zagotavljanje strokovne osebe s strani distributerja, ki bi reševala morebitne težave pri končnem uporabniku.
Naročnik zavrača tudi očitke, povezane z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. V zvezi s tem navaja, da je bil vlagatelju tako na vpogledu dne 13.2.2009 kot tudi na vpogledu dne 26.2.2009 omogočen vpogled v javne dele ponudbe izbranega ponudnika, vključno s končno ponudbeno ceno, da pa mu ni mogel omogočiti vpogleda v tiste dele ponudbe, ki jih je izbrani ponudnik izrecno opredelil kot poslovno skrivnost. Naročnik se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-108/2008, izdano v zadevi, v kateri je vlagatelj nastopal kot izbrani ponudnik, sedanji izbrani ponudnik pa kot vlagatelj, ter opozarja, da je tudi vlagatelj v svoji takratni ponudbi nazive ponujenih pralnih sredstev ter ponujene koncentracije opredelil kot poslovno skrivnost.
V zvezi z domnevno nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da le-ta izpolnjuje vse pogoje, vezane na zahteve po standardu RAL, kot tudi vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 26.3.2009 obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi navaja, da se ne strinja s stališčem naročnika, da je potrebno navedbe v razpisni dokumentaciji pod točko "Dokazila" tolmačiti kot zahtevano izpolnjevanje pogojev ter trdi, da bi šlo v tem primeru lahko kvečjemu za nejasna določila, ki jih ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Sklicevanje naročnika na predhodne postopke, v katerih sta bila udeležena oba konkurenčna ponudnika je po vlagateljevem mnenju brezpredmetno, prav tako pa je vlagatelj še vedno prepričan, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev in da je njegovo ponudbo potrebno izločiti.
Vlagatelj tudi opozarja, da je naročnik z izbranim ponudnikom očitno že sklenil pogodbo o oddaji naročila, saj ga je z dopisom z dne 26.2.2009 obvestil, da bo prešel na uporabo pralnih sredstev, ki jih dobavlja izbrani ponudnik. Ker odločitev o oddaji javnega naročila še ni pravnomočna, vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, naj zoper naročnika uvede postopek o prekršku iz 34. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 10.4.2009 pozvala, naj ji predloži originalno in dodatno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 16.4.2009. Dne 20.4.2009 pa je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela dopis, v katerem slednji navaja, da mu je naročnik dne 31.3.2009 omogočil vpogled na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Vlagatelj navaja, da je od naročnika zahteval vpogled v vse pogodbe, sklenjene med njim in izbranim ponudnikom, naročnik pa mu je pojasnil, da z izbranim ponudnikom nima sklenjene nobene pogodbe niti ga ni vključil v kakršenkoli postopek povpraševanja. To po mnenju vlagatelja pomeni, da naročnik daje nasprotujoče navedbe o tem, ali je z izbranim ponudnikom v poslovnem razmerju, s čimer krši pravila javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor o vsebini in načinu izpolnjevanja pogoja, ki ga je naročnik določil v 27. točki poglavja 2.8 "Obvezni pogoji", kjer je zapisal, da mora ponudnik izpolnjevati naslednji pogoj:

"da zagotavlja za javno naročilo strokovno usposobljeno osebo za tehnološko podporo pranja perila.
Dokazili:
Certifikat, s katerim ta oseba dokazuje svojo strokovno usposobljenost za ravnanje s pralnimi sredstvi ter za poseganje v tehnološko opremo;
Pogodba o zaposlitvi oz. pogodbenem sodelovanju;"

Izhodišče za določanje kadrovske oz. strokovne usposobljenosti oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila, predstavlja 45. člen ZJN-2. Le-ta v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Točka e) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 pa določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje.

Iz zgoraj citirane določbe 27. točke poglavja 2.8 "Obvezni pogoji" je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da za potrebe izvajanja predmetnega javnega naročila zagotovijo sodelovanje določene osebe, ki je bodisi zaposlena pri ponudniku bodisi z njim pogodbeno sodeluje in ki je strokovno usposobljena za tehnološko podporo pranja perila. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati v delu, kjer navaja, da opis oz. navedba dokazil iz 27. točke poglavja 2.8 ne more predstavljati vsebine samega pogoja. Po mnenju Državne revizijske komisije je namreč treba 27. točko razumeti kot celoto in je ni mogoče razlagati na način, da se njeni posamezni deli izvzamejo iz konteksta pogoja. Tako npr. ni sporno, da je treba pojem "zagotavljanja osebe" razlagati prav skozi opis dokazil: ponudnik zagotovi osebo in s tem izpolni del obravnavanega pogoja tako, da ima s to osebo sklenjeno bodisi pogodbo o zaposlitvi bodisi kakšno drugo pogodbo o sodelovanju (npr. avtorsko, podjemno). šele iz opisa samega dokazila je torej razvidno, da naročnik poleg delovno-pravnega razmerja med ponudnikom in strokovno osebo dopušča tudi drugačna pogodbena razmerja. Na enak način je treba razlagati tudi pojem strokovne usposobljenosti za tehnološko podporo pranja perila: iz opisa dokazila je razvidno, da ponudnik strokovno usposobljenost v ponudbi navedene osebe za tehnološko podporo pranja perila dokaže tako, da predloži certifikat, ki dokazuje usposobljenost te osebe tako za ravnanje s pralnimi sredstvi kot tudi za poseganje v tehnološko opremo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da je naročnik zahtevo v zvezi s poseganjem v tehnološko opremo postavil šele naknadno, med samimi pogajanji, saj je iz dikcije določbe 27. točke poglavja 2.8 "Obvezni pogoji" kot celote nesporno razvidno, da je bila ta zahteva določena že v prvotni razpisni dokumentaciji, s katero je bil vlagatelj seznanjen že pred potekom (prvega) roka za predložitev ponudb.

Obravnavana zahteva iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni nejasna ali nesorazmerna, upoštevajoč pri tem vlagateljeve navedbe, da je treba razlikovati med tehnološko podporo pranja perila ter poseganjem v tehnološko oz. pralniško opremo. Po mnenju vlagatelja naj bi šlo namreč pri poseganju v tehnološko oz. pralniško opremo za različne servisne in druge posege, ki se opravljajo na pralnih strojih, to pa naj ne bi bilo v ničemer povezano s predmetom tega javnega naročila, torej z dobavo pralnih sredstev. Vendar po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni podlage za takšno razlago vsebine določbe, ki se nanaša na poseganje v tehnološko opremo naročnika. V točki 1.2 razpisne dokumentacije je naročnik definiral predmet tega javnega naročila, in sicer dobava pralnih sredstev, pri čemer je zapisal, da so vrste in količine blaga podane v specifikaciji zahtev naročnika. Ob tem, ko je naročnik navedel, katero pralno tehniko ima, je zapisal še, da je kompletni sistem pranja "voden preko računalnika v katerega mora izbrani prijavitelj vnesti vse parametre tehnologije pranja." V opisu predmeta naročnik torej nikjer ni zahteval, da mora ponudnik zagotoviti tudi servisiranje pralne opreme na način, kot to razlaga vlagatelj, temveč je le določil, da mora ob dobavi pralnega sredstva zagotoviti, da bo naročnikova pralna tehnika ustrezno programirana glede na vrsto pralnega sredstva. Tudi iz obveznih pogojev (poglavje 2.8) ni nikjer razvidno, da bi se katera od zahtev nanašala na servisiranje ali na posege v smislu popravila pralne opreme, saj se pogoji nanašajo na dobavo in tehnično ustreznost blaga. 21. točka poglavja 2.8 sicer zahteva, da izvajalec zagotovi ustrezen odzivni čas za odpravljanje napak v primeru okvare tehnologije pranja, kar pa je zopet treba razumeti z vidika točke 1.2 razpisne dokumentacije, torej kot zagotavljanje delovanja pralnih sistemov v smislu računalniškega programiranja in nastavljanja delovanja pralnih aparatov glede na uporabljeno pralno sredstvo. Prav tako iz vzorca pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije, nikjer ni razvidno, da bi prodajalec (izbrani ponudnik) nase prevzemal tudi obveznost servisiranja pralne opreme. Vzorec pogodbe se nanaša na klasično kupoprodajno pogodbo, v kateri so določene obveznosti pogodbenih strank v zvezi s sukcesivno dobavo oz. izročitvijo blaga, jamčevanjem za kakovost dobavljenega blaga ter plačilom, ne da bi bilo kjerkoli v pogodbi določeno, da je ena izmed obveznosti prodajalca tudi servisiranje oz. popravilo pralne opreme. Sicer pa je treba 27. točko poglavja 2.8 razlagati tudi ob upoštevanju 12. točke poglavja 2.2. "Popolnost ponudbe", na katero se sklicuje tudi vlagatelj in kjer je naročnik zahteval, da mora ponudnik predložiti "pogodbo o zaposlitvi ali pogodbenem sodelovanju s strokovno usposobljeno osebo za tehnološko podporo pranja perila in certifikat, s katerim ta oseba dokazuje svojo strokovno usposobljenost za ravnanje s pralnimi sredstvi in dozirnim sistemom". Pojem strokovne usposobljenosti za poseganje v tehnološko opremo torej pomeni, da mora navedena oseba dokazati svojo strokovno usposobljenost za ravnanje s pralnimi sredstvi in dozirnim sistemom v smislu pravilne uporabe in programiranja koncentracij dobavljenih čistil.

Na podlagi pregleda celotne razpisne dokumentacije zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročniku, ki v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje, da se zahteva po poseganju v tehnološko oz. pralniško opremo ne nanaša na servisiranje, odpravljanje napak ali zamenjavo izrabljenih delov opreme, temveč na programiranje, t.j. vnašanje zahtevanih koncentracij pralnih sredstev, optimiranje in kontrolo procesa ter nastavitev tehnologije strojnega pranja po navodilih proizvajalca. Po mnenju Državne revizijske komisije zahteva, kot je razvidna iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije in kot jo razlaga tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ni nepovezana s predmetom tega javnega naročila, saj je dobava pralnih sredstev nujno povezana tudi z doziranjem in nadziranjem koncentracij pralnih sredstev, kar zahteva tudi specifično poznavanje tehnologije programiranja pralnih strojev, ki jih uporablja naročnik.

Obveznost vsakega ponudnika je, da prevzeto ponudbeno dokumentacijo skrbno pregleda ter ugotovi, kakšne zahteve je določil naročnik ter na kakšen način mora ponudnik dokazati njihovo izpolnjevanje. Vlagatelj je gospodarski subjekt, ki se na trgu profesionalno ukvarja s specializiranimi pralnimi sredstvi in ki je v preteklosti naročniku le-ta že dobavljal. V primeru, če je menil, da je zahteva v zvezi s predložitvijo dokazila o strokovni usposobljenosti za poseganje v tehnološko opremo glede na ostale zahteve iz razpisne dokumentacije nejasna oz. da od ponudnika zahteva nesorazmerno obveznost glede na predmet naročila, bi moral naročnika pravočasno zaprositi za pojasnila razpisne dokumentacije ali pa v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pravočasno vložiti zahtevek za revizijo. Sicer pa bi to domnevno nejasnost oz. napačno razumevanje vlagatelj lahko odpravil tudi med samimi pogajanji, saj je iz zapisnika o predhodnih pogajanjih z dne 13.1.2009 razvidno, da ga je naročnik med pogajanji opozoril, da v svoji prvotni ponudbi ni predložil potrdila, s katerim bi dokazal, da je njegov pogodbeni partner usposobljen za pripravo tehnologije pranja in poseganje v pralniško opremo ter da je ta oseba redno zaposlena pri ponudniku oz. da ima ponudnik z njo sklenjeno ustrezno pogodbeno razmerje. Iz zapisnika o predhodnih pogajanjih z dne 13.1.2009 je nadalje razvidno, da je zastopnik vlagatelja zatrdil, da bo vsa navedena potrdila predložil pri dokončni ponudbi, naročnik pa je vlagatelja na manjkajoča dokazila ponovno izrecno opozoril v povabilu k predložitvi končne ponudbe z dne 13.1.2009. Vlagatelj bi torej lahko tudi med samimi pogajanji in še pred predložitvijo končne ponudbe pridobil pojasnilo, da naročnik z zahtevo po predložitvi potrdila o usposobljenosti poseganja v pralniško opremo ne zahteva potrdila o zagotavljanju usposobljenega serviserja, temveč potrdilo o tem, da je ponudnikov pogodbeni partner usposobljen za programiranje, t.j. vnašanje zahtevanih koncentracij pralnih sredstev, optimiranje in kontrolo procesa ter nastavitev tehnologije strojnega pranja po navodilih proizvajalca.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izpolnjevanje obravnavanega spornega pogoja v celoti dokazal s predložitvijo pisnega dogovora o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH. Po vpogledu v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v prvotni ponudbi navedel dve osebi, in sicer L.T. ter J.R. Za L.T. je vlagatelj predložil potrdilo, v katerem je navedel, da je ta oseba "v pogodbenem razmerju s podjetjem Inter Koop d.o.o., kjer opravlja dela in naloge produktnega vodje za segment Pralnične higiene in je zanj odgovorna po tehnološki strokovni plati". Prav tako je za L.T. vlagatelj predložil potrdilo, da se je ta oseba dne 26.10.2004 udeležila izobraževalnega seminarja za "pooblaščenca za higieno v pralnici po RAL-GZ 992/2 in RAL-GZ 992/3 in uspešno opravila izpit". Za J.R., ki je avstrijski državljan, pa je vlagatelj predložil pet dokumentov v nemškem jeziku (kljub določbi 2.1. razpisne dokumentacije, ki je določala, da mora ponudnik izdelati ponudbo v slovenskem jeziku), in sicer spričevalo o izobraževanju na osnovnem tečaju pralniške tehnike, certifikat o udeležbi na osnovnem tečaju pralniške tehnike, listino o udeležbi na tečaju pralniške tehnike, izpisek iz obrtnega registra ter listino o inženirskem nazivu. Prav tako je vlagatelj v svoji prvotni ponudbi v angleščini predložil distribucijski dogovor med njim in družbo Christeyns GmbH. Na podlagi vpogleda v vlagateljevo prvotno ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje ni razvidno, da bi osebi, ki ju je navedel vlagatelj, izpolnjevali naročnikovo zahtevo iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije. Iz nobenega dokumenta, ki ga je vlagatelj predložil v prvi ponudbi, namreč ni razvidno, da bi bili navedeni osebi predvideni prav za izpolnjevanje pogoja iz 27. točke poglavja 2.8 oz. da bi bili usposobljeni za tehnološko podporo pranja perila. Prav tako vlagatelj v ponudbi za ti dve osebi ni predložil zahtevanih dokazil, in sicer niti certifikata, ki bi dokazoval strokovno usposobljenost za ravnanje s pralnimi sredstvi ter za poseganje v tehnološko opremo, niti pogodbe o zaposlitvi ali kakšne druge pogodbe o sodelovanju.

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik vlagatelja s povabilom z dne 8.1.2009 povabil k nadaljevanju pogajanj. V povabilu je zapisal, da bo predmet pogajanj določitev optimalne koncentracije in posledično potrebna količina posameznega pralnega sredstva, izrecno pa ga je tudi pozval, da svojo ponudbo dopolni z dokumentom, s katerim dokazuje strokovno usposobljenost osebe za dostop in poseganje v pralne linije in ostalo pralno tehniko ter dokument, s katerim izkazuje pogodbeno razmerje s to osebo. Naročnik je opozorilo, naj vlagatelj svojo ponudbo dopolni z zahtevanimi dokumenti, ponovil tudi med samimi pogajanji (kot je razvidno iz zapisnika o predhodnih pogajanjih z dne 13.1.2009 zastopnik vlagatelja na to ugotovitev ni imel pripomb) ter v povabilu k predložitvi končne ponudbe z dne 13.1.2009.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj končno ponudbo predložil dne 16.1.2009, v njej pa je predložil dokument "Pisni dogovor o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH pri javnem razpisu pralna sredstva Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Slovenija". V tem dogovoru pogodbeni stranki v 1. členu med drugim ugotavljata, "da družba INTER KOOP d.o.o. ne izpolnjuje opisanega pogoja in 27. točke Obveznih pogojev iz točke 2.8 razpisne dokumentacije, zaradi česar se družba INTER KOOP d.o.o. v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZJN-2 sklicuje na kapacitete drugega gospodarskega subjekta in sicer družbe Christeyns GmbH". V 2. členu dogovora pa je določeno:

"Družba Christeyns GmbH s podpisom tega dogovora izjavlja, da daje družbi INTER KOOP d.o.o. za potrebe javnega razpisa PRALNIH SREDSTEV ZA PRALNICO, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Slovenija, naročnikova številka povabila V-P1-54/09 na voljo vse svoje kapacitete in sredstva v zvezi s tehnično, tudi referenčno in kadrovsko sposobnostjo ponudnika, ter da lahko družba INTER KOOP d.o.o. kot ponudnik na predmetnem javnem naročilu uporabi reference, kader in tehnične kapacitete družbe Christeyns GmbH.
Družba Christeyns GmbH se s podpisom tega dogovora zavezuje, da bo družba INTER KOOP d.o.o. za potrebe javnega naročila iz prvega odstavka tega člena dala na razpolago vse svoje kapacitete, kader in sredstva, ki jih zahteva naročnik ter druge kapacitete, kader in sredstva, ki jih bo družba INTER KOOP d.o.o. potrebovala za izvedbo javnega naročila, ki je predmet te pogodbe."

Po pregledu dogovora o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH, ki ga je vlagatelj predložil v končni ponudbi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ni mogoče strinjati z vlagateljem, saj ta dogovor ne dokazuje izpolnjevanja pogoja iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije. Dogovor namreč ne vsebuje niti navedbe konkretne osebe, ki bi bila usposobljena za tehnološko podporo pranja perila, niti ne vsebuje certifikata, s katerim bi bila za določeno osebo dokazana strokovna usposobljenost za ravnanje s pralnimi sredstvi ter za poseganje v tehnološko opremo. Zgolj splošna zaveza, ki izhaja iz tega dogovora, in sicer da bo vlagatelju na voljo strokovni kader družbe Christeyns GmbH, ne more pomeniti, da vlagatelj z njim zagotavlja določenega strokovnjaka, ki bo pri naročniku zadolžen za tehnološko podporo pranja, posledično pa za takega strokovnjaka sploh ni mogoče preveriti, ali ima certifikat strokovne usposobljenosti, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Pogoj iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije je namreč mogoče razumeti le na način, da naročnik s strani ponudnika zahteva zagotovitev točno določene osebe s točno določenimi dokazili, ki bo pri naročniku med izvajanjem predmetnega javnega naročila skrbela za tehnološko podporo pranja perila. Dogovora o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH prav tako ni mogoče upoštevati kot dokazila za to, da v prvotni ponudbi navedeni osebi L.T. in J.R. izpolnjujeta pogoj iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije, saj se na ti dve osebi sploh ne nanaša niti ne vsebuje nobenega izmed zahtevanih dokazil.

Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel določene strokovne osebe, usposobljene za tehnološko podporo pranja perila oz. ker kljub večkratnim izrecnim opozorilom naročnika ni predložil niti certifikata o strokovni usposobljenosti niti pogodbe o zaposlitvi ali drugem sodelovanju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izpolnil pogoja iz 27. točke poglavja 2.8 razpisne dokumentacije, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne v smislu 19. točko ter v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve pravil ZJN-2, saj je v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb dolžan izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da že zgolj dejstvo, da ga je naročnik povabil k nadaljevanju pogajanj ter oddaji končne ponudbe, pomeni, da je oddal popolno ponudbo. Vendar se z vlagateljem tudi v tem delu ni mogoče strinjati. Niti določba prvega odstavka 89. člena ZJN-2 ("Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona.") niti določba četrtega odstavka III. dela razpisne dokumentacije ("Naročnik bo vse ponudnike, ki bodo oddali popolne ponudbe pozval k pogajanjem.") ne more vzpostaviti neovrgljive domneve, da se za ponudbo ponudnika, ki ga naročnik povabi k nadaljevanju pogajanj, že zgolj zaradi tega šteje, da izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil vlagatelj v postopku večkrat, in sicer v povabilu k nadaljnjim pogajanjem, med samimi pogajanji in v povabilu k predložitvi končne ponudbe, izrecno opozorjen, da mora ponudbo dopolniti z dokumentom, ki bo dokazoval strokovno usposobljenost osebe ter dokumentom, ki do dokazoval pogodbeno razmerje med vlagateljem in to osebo. Ravnanja, ko je naročnik vlagatelju med samimi pogajanji omogočil dopolnjevanje ponudbene dokumentacije, ki se je nanašala na izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije, pa tudi sicer ni mogoče označiti za kršitev, ki bi posegala v vlagateljev položaj v smislu omejevanja pravic, kot jih določajo pravila javnega naročanja.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za pravilno oz. popolno, saj ne izpolnjuje pogoja iz 27. točke 2.8 razpisne dokumentacije, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj ugovarja zoper način vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter pravilnost njegove ponudbe. Upoštevajoč prvi odstavek 9. člena ZRPJN je namreč ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna oz. nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne naročnikove odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve ponudniku ni mogoče več priznati izkazovanja realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in pravilnost slednje, ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki jih je ta podal v obvestilu o nadaljevanju zahtevka in vlogi z dne 17.4.2009 in ki se nanašajo na ravnanje naročnika po prejemu predmetnega zahtevka za revizijo (naročnik naj bi po vlagateljevih navedbah sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, čeprav postopek oddaje javnega naročila še ni bil končan, kar naj bi predstavljalo prekršek iz 34. člena ZRPJN), pa je treba ugotoviti, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 4. člena ZRPJN odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN skladno z zakonom, ki ureja prekrške, ter da na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. To pomeni, da o domnevnem prekršku, ki ga v obvestilu o nadaljevanju izpostavlja vlagatelj, Državna revizijska komisija odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, številka 3/2007, 29/2007, 58/2007, 16/2008, 17/2008, 21/2008 in 76/2008; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v revizijskem postopku na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo, ali gre vlagatelju priznati status oškodovanca v smislu določb Zakona o prekrških ter ali je vlagateljeve navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka v smislu določb Zakona o prekrških mogoče obravnavati kot pisni predlog oškodovanca (za začetek postopka o prekršku).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačano takso ter odvetniško zastopanje.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.5.2009


predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, 2001 Maribor
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran