018-052/2009 INFRA d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek-šinko in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SŽ- Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.4.2009

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 13.3.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 3.2.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca in istega dne na Portalu javnih naročil pod številko objave JN677/2009 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik je 3.3.2009 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Map Trade d.d., špindlerjeva ulica 2c, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejel sedem ponudb, od katerih sta bili le ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika popolni. Ob upoštevanju najnižje ponudbene cene kot merila za izbiro najugodnejše ponudbe je naročnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki je ponudil nižjo ceno od vlagatelja.

Vlagatelj je 13.3.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku pri postopku oddaje predmetnega javnega naročila očita nezakonito ravnanje zaradi oddaje javnega naročila ponudniku, katerega ponudba bi morala biti izločena kot nepravilna.
Vlagatelj navaja, da sta v obrazcu 2.6.13. v ponudbi izbranega ponudnika od 16 navedenih le dva objekta, ki se nanašata na sanacijo prepustov (objekta pod zaporedno št. 10 in 16). Vsi ostali navedeni objekti se nanašajo na sanacijo ali rekonstrukcijo mostov, viaduktov in podvozov. Ker je naročnik v svoji zahtevi za dokazovanje tehnične sposobnosti zahteval dokaze le za objekte, ki se nanašajo na sanacijo obstoječih prepustov, in ponudniku ni pustil možnosti dokazovanja sposobnosti z izvedbo npr. podobnih del, je treba šteti, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz podpoglavja 2.5.5./D. Tehnična in kadrovska sposobnost, točka 8., prva alinea, saj ni predložil referenčnih potrdil za pet sanacij obstoječih prepustov.
Po navedbah vlagatelja izbrani ponudnik tudi ni izpolnil pogoja tehnične sposobnosti iz druge alinee točke 8. podpoglavja 2.5.5./D. Tehnična in kadrovska sposobnost, saj se referenčni objekt "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico" izbranega ponudnika, s katerim dokazuje izpolnjevanje tega pogoja, nanaša na gradnjo mostu, ne pa na gradnjo novega prepusta, kot je bilo zahtevano.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik objekt "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico", ki ga je kot referenčnega priznal izbranemu ponudniku, kot referenco za dokazovanje tehnične sposobnosti priznal tudi ponudniku CPG d.d., Novo mesto. Vlagatelj pojasnjuje, da ni mogoče, da bi nadomestni most gradila istočasno dva izvajalca, in v kolikor je eden izmed njiju opravljal le nekatera dela na mostu, mu za to ni mogoče pripisati izvedbe celotnega objekta in s tem tudi priznati tehnične sposobnosti izvedbe celotnega objekta. Tudi iz tega razloga je ta referenca sporna in bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika označiti kot nepravilno.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 3.3.2009 in kot najugodnejšega ponudnika izbere njega. Vlagatelj zahteva vračilo stroškov, ki jih je imel v zvezi z revizijo, v višini 5.000,00 EUR plačane takse za revizijo.

Naročnik je 18.3.2009 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.
Naročnik vlagatelju odgovarja, da je izbranemu ponudniku poleg referenc pod zaporedno št. 10. in 16. priznal tudi reference pod zaporednimi št. 5., 6., 11., 13. in 14, ki dokazujejo izpolnjevanje pogoja iz prve alinee točke 8., 2.5.5./D. Tehnična in kadrovska sposobnost. Na podlagi 22. točke 1. odst. 14. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - UPB1, 45/08, 57/08, 69/08: v nadaljevanju: ZJC) so mostovi, viadukti, podvozi in prepusti vsi cestni objekti, kar pomeni, da gre za podobne objekte. V skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08; v nadaljevanju: Uredba) so mostovi, viadukti in podvozi lahko tudi zahtevni objekti (odvisno od izpolnjevanja meril iz 2. člena Uredbe), medtem ko so prepusti uvrščeni v kategorijo manj zahtevnih objektov. Na podlagi sklepanja po podobnosti, od večjega na manjše, je naročnik mnenja, da reference, ki dokazujejo usposobljenost sanacije bolj zahtevnega objekta, dokazujejo tudi usposobljenost za izvedbo sanacije manj zahtevnih objektov. Z enakimi argumenti naročnik zavrača tudi trditve vlagatelja glede priznanja reference pod 2. alineo točke 8., D. Tehnična in kadrovska sposobnost.
Glede priznanja iste reference dvema ponudnikoma pa naročnik navaja, da sta oba ponudnika, CPG d.d. in izbrani ponudnik, priložila referenco za isti objekt, ki je bila pod kazensko in materialno odgovornostjo potrjena s strani naročnika del. V obeh potrdilih je navedena ista pogodba, po kateri sta ponudnika izvajala dela kot partnerja, kar je razvidno iz reference izbranega ponudnika. V vsaki posamezni referenci sta navedeni različni vrednosti del glede na delež vsakega partnerja, obe vrednosti pa ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije glede vrste del. Na podlagi navedenega je naročnik obema ponudnikoma referenco priznal.

Na vlagateljev zahtevek za revizijo je z dopisom z dne 19.3.2009 odgovoril tudi izbrani ponudnik.

Vlagatelj je naročnik z dopisom z dne 23.3.2009 obvestil, da bo postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 25.3.2009 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje.

Po pregledu celotne odstopljene dokumentacije ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika kljub njeni domnevni nepravilnosti zaradi neizpolnjevanja pogoja tehnične sposobnosti iz razpisne dokumentacije.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odst. 2. člena, v katerem nepravilno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je (med drugim tudi) tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Če ponudba ni pravilna, pomeni, da ni popolna (16. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2 kot popolno ponudbo označuje ponudbo, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), tako ponudbo pa mora naročnik izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2).

Skladno s 3. odst. 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (1. alinea točke a) 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikom za izvedbo del v razpisni dokumentaciji, v točki 2.5.5. (Ocenitev usposobljenosti ponudnikov), pri št. 8. (stran 16 razpisne dokumentacije), določil:

" 8. ponudniki morajo izkazati, da so kvalitetno in pravočasno izvedli:

â"˘ najmanj pet sanacij obstoječih prepustov, zaključenih v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, vsako v znesku nad 15.000,00 eur brez DDV. Dokazilo - Obrazec 2.6.13.,
â"˘ gradnjo najmanj enega novega prepusta, ki je bila zaključena v obdobju zadnjih pet let pred oddajo ponudbe, vsako v znesku nad 50.000,00 eur brez DDV. Dokazilo - Obrazec 2.6.13. in
â"˘ sanacije jarkov in brežin v znesku nad 10.000,00 eur brez DDV, zaključenih v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe. Dokazilo - Obrazec 2.6.13."

V Obrazcu 2.6.13. (Seznam gradbenih del opravljenih v zadnjih petih letih) so morali ponudniki v skladu z določili razpisne dokumentacije v tabeli navesti podatke o delih, ki so jih izvedli v zadnjih 5 letih, ter priložiti potrjene reference naročnikov del za vsako navedeno delo v tabeli (po priloženem obrazcu). V potrdilih je morala biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih del z navedbo, da so bile opravljene po pravilih stroke, ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Ob pregledu vlagateljeve ponudbe (ponudba št. 033-034M/09 z dne 23.2.2009) gre ugotoviti, da je vlagatelj v obrazcu 2.6.13. navedel 16 (šestnajst) referenčnih del, za katere je navedel vse podatke, ki so bili zahtevani, in za vsakega od njih priložil tudi potrjene reference naročnikov del, s čimer je sledil zgoraj navedenim naročnikovim formalnim zahtevam razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zvezi z referencami izbranega ponudnika najprej navaja, da je izbrani ponudnik izmed 16 referenc priložil le dve, ki ustrezata zahtevi razpisne dokumentacije iz 1. alineje št. 8., točka 2.5.5. (Ocenitev usposobljenosti ponudnikov), tj. da se nanašata na sanacijo prepustov. Vlagatelj ne nasprotuje referencama pod št. 10 (Sanacijska dela - popravilo popusta Podbrdo - Petrovo Brdo v km 3.700) in št. 16 (Popravilo propusta - sanacijska dela - Podbrdo - Petrovo Brdo v km 4.090). Kot sporne pa vlagatelj navaja vse ostale reference izbranega ponudnika, saj se te nanašajo na mostove, viadukte in podvoze in ne na prepuste, kot je bilo natančno zahtevano v razpisni dokumentaciji. Tako po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ni predložil referenčnih potrdil za pet sanacij obstoječih prepustov, naročnik pa bi zaradi navedenega razloga moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno. Naročnik je v odgovoru na zahtevek za revizijo navedel, da je izbranemu ponudniku poleg referenc pod št. 10. in 16. priznal le reference pod zaporednimi št. 5., 6., 11., 13. in 14. Zato je Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku vlagateljeve navedbe glede (ne)ustreznosti referenc obravnavala le za reference, ki jih je kot ustrezne priznal naročnik, ne pa tudi ostalih, saj te niso vplivale na priznanje tehnične sposobnosti izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.

Izbrani ponudnik je pod zaporednimi št. 5., 6., 11., 13. in 14. predložil reference, ki jih je pridobil pri naročniku Direkciji RS za ceste. Te reference vrednostno in časovno ustrezajo zahtevam v razpisni dokumentaciji, kar med strankama ni sporno. Vendar se dve izmed spornih referenc nanašata na sanacijo podvoza za železnico (št. 5. in 6.), dve na sanacijo mostu (št. 11. in 13.) in ena na sanacijo viadukta (št. 14.), zaradi česar po mnenju vlagatelja te reference niso ustrezne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj določil, da morajo ponudniki (s predložitvijo seznama opravljenih gradbenih del in potrjenimi referencami naročnikov teh del) izkazati, da so kvalitetno in pravočasno izvedli najmanj pet sanacij obstoječih prepustov. Ta pogoj gre šteti za tehnični pogoj, s postavitvijo katerega je (kot je to običajno v poslovni praksi) želel naročnik pridobiti ponudnika, ki je že opravljal dela, ki se zahtevajo pri predmetnem javnem naročilu, in bi mu s svojimi referencami zagotovil, da je sposoben izvesti javno naročilo. Izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov je povezano s predmetom javnega naročila, ki ga naročnik razpisuje. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik predmet javnega naročila opredelil v 2.1.1. točki razpisne dokumentacije. Tam je navedel, da predmet naročila zajema sanacijo železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca, pri kateri se bodo izvajala dela, katerih popolni obseg, vključno z vsemi relevantnimi podatki, zahtevami in pogoji, je podan v projektni dokumentaciji Izvedbenega načrta za HE Blanca - bazen, št. IVBL-A200/035A. Tudi iz 1. člena vzorca pogodbe (točka 2.6.6. razpisne dokumentacije) izhaja, da se s predmetnim javnim naročilom oddajajo dela za sanacijo železniških prepustov, kot so navedena v popisu del, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in po projektni dokumentaciji. Iz opisa predmeta javnega naročila v povezavi s spornim tehničnim pogojem tako izhaja, da je bilo za izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnika potrebno izkazati, da je ponudnik že v preteklosti po pravilih stroke izvedel dela, katera se bodo izvajala tudi pri predmetnem javnem naročilu, in so navedena v popisu del razpisne dokumentacije. Res je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da morajo biti ta dela opravljena pri sanaciji prepustov, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da glede na namen postavitve tehničnih pogojev (tj. ugotovitev minimalne sposobnosti ponudnika izvesti javno naročilo) izvedba del pri sanaciji drugih (cestnih) objektov (mostu, viadukta, podvoza), v kolikor so ta istovrstna tistim iz popisa del v predmetnem javnem naročilu, prav tako izkazuje, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo.

Tako je očitno menil tudi naročnik, saj je v konkretnem primeru ocenil, da je izbrani ponudnik s predložitvijo referenc pod št. 5., 6., 11., 13. in 14., ki se ne nanašajo na prepuste, ampak na druge cestne objekte (most, viadukt, podvoz), dokazal svojo tehnično sposobnost. Kot navaja naročnik, je reference izbranega ponudnika pri št. 5., 6., 11., 13. in 14. upošteval zato, ker so te reference ne glede na to, da niso bile priložene za prepuste, ampak za mostove, viadukte in za podvoz, ki so tako kot prepusti cestni objekti, vendar zahtevnejši, izkazovale tehnično usposobljenost izbranega ponudnika. Naročnik je po sklepanju podobnosti (od večjega na manjše) menil, da reference, ki dokazujejo usposobljenost sanacije bolj zahtevnega objekta (mostu, viadukta, podvoza), dokazujejo tudi usposobljenost sanacije prepusta kot manj zahtevnega objekta. Po mnenju naročnika je izbrani ponudnik s svojimi referencami izkazal ne samo minimalno stopnjo sposobnosti za izvedbo del pri sanaciji prepusta (kot je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano), ampak še več, kot se zahteva.

Glede na doslej navedeno bi moral vlagatelj v zahtevku za revizijo za to, da bi dokazal neustreznost referenc, ki jih je izbrani ponudnik v ponudbi v Obrazcu 2.6.13. navedel pod št. 5., 6., 11., 13. in 14., zatrjevati njihovo vsebinsko neustreznost s predmetom javnega naročila, torej da dela, izvedena na drugih cestnih objektih (mostu, viaduktu, podvozu), niso istovrstna delom, ki se zahtevajo pri sanaciji prepusta. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tega ne navaja, ampak se mu zdijo reference pod št. 5., 6., 11., 13. in 14. sporne le zato, ker objekt, na katerega se nanašajo, ni prepust, ampak drugi cestni objekti. Vlagatelj razen trditve, da izbrani ponudnik ni priložil zadosti referenc, ki bi se nanašale na prepuste, kot je bilo to izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji, v ničemer ne pojasni, zakaj reference, ki se nanašajo na druge cestne objekte (most, viadukt, podvoz), po vsebini ne ustrezajo (niso istovrstne) delom, zahtevanim pri predmetnem javnem naročilu, kar pa bi v skladu s trditveno - dokaznim bremenom (7. in 212. člen ZPP v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN), ki je glede dokazovanja neustreznosti referenc (in posledično nezakonitega ravnanja naročnika, ki je te reference sprejel kot ustrezne) na njegovi strani, moral storiti. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila.

Smiselno enako gre ugotoviti tudi glede vlagateljevih navedb v zvezi z referenčnim delom, ki ga je izbrani ponudnik v obrazcu 2.6.13 navedel pod št. 1 (Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico) in s katerim je dokazoval izpolnjevanje tehničnega pogoja, določenega v 2. alineji št. 8., točka 2.5.5. (Ocenitev usposobljenosti ponudnikov), tj. gradnja novega prepusta. Tudi pri teh navedbah vlagatelj navaja le, da se ta referenca ne nanaša na gradnjo prepusta, ampak na gradnjo mostu, kar pa glede na zgoraj navedeno ne zadostuje za ugotovitev, da je ta referenca neustrezna. V izogib ponavljanju se Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na njene ugotovitve, podane pri obravnavi prve vlagateljeve navedbe, in zaključuje, da bi moral vlagatelj za uspešno dokazovanje kršitve naročnikovega ravnanja s tem, ko je kot ustrezno označil referenco izbranega ponudnika , dano v obrazcu 2.6.13 pod št. 1, zatrjevati in dokazati vsebinsko neustreznost te reference s postavljenim tehničnim pogojem, torej da dela, izvedena na drugem cestnem objektu (mostu), niso istovrstna delom, ki se zahtevajo pri gradnji novega prepusta.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo revizijsko navedbo glede priznanja iste reference dvema ponudnikoma. Vlagatelj navaja, da je naročnik referenco iz zaporedne št. 1 obrazca 2.6.13. ponudbe izbranega ponudnika (Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico) priznal tudi ponudniku CGP d.d. Ljubljana, čeprav vlagatelj navaja, da ni mogoče, da bi nadomestni most gradila istočasno dva izvajalca. V kolikor je eden izmed njiju opravljal le nekatera dela na mostu, mu za to ni mogoče pripisati izvedbe celotnega objekta, zaradi česar je ta referenca sporna in bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v potrdilo naročnika reference (Direkcija RS za ceste) za izvedbo gradnje nadomestnega mostu čez Gabernico ugotovila, da je izbrani ponudnik priložil izjavo, s katero je naročnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da je "podjetje MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, 2310 Slov. Bistrica in partner CGP d.d. Novo Mesto izvedlo gradnjo nadomestnega mostu čez Gabernicoâ??po pogodbi št. 2415-06-001412/0, z dne 27.9.2006, v višini 128.277,50 EUR brez DDVâ??" ter da so bila dela opravljena po predpisih stroke, pravočasno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe.

Kot je v odgovoru na zahtevek za revizijo navedel naročnik, je referenco "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico" priznal tako izbranemu ponudniku kot tudi ponudniku CGP d.d. Novo mesto, saj je iz potrdila naročnika reference pri izbranem ponudniku izhajalo, da sta oba ponudnika pri tem projektu sodelovala kot partnerja, pri čemer pa je v vsaki posamezni referenci navedena različna vrednost del glede na delež vsakega partnerja, obe vrednosti pa ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije naročnika.

Državna revizijska komisija je na podlagi razpisne dokumentacije, vlagateljevih navedb in naročnikovega odgovora ocenila, da naročniku ni mogoče očitati neskladja z določbami ZJN-2 in zahtevami razpisne dokumentacije, ko je referenco "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico" priznal izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik je (kot pravilno izpostavlja tudi naročnik) sledil zahtevam razpisne dokumentacije glede izpolnjevanja tehničnega pogoja in predložil, kar je bilo od njega zahtevano, naročnik pa v vsebino predložene reference in njeno vrednost očitno ni dvomil, saj sta (kot je sam pojasnil) bili vrednost del, navedena v potrdilu, ki ga je predložil izbrani ponudnik, in vrednost del iz potrdila ponudnika CGP d.d. Novo mesto različni glede na delež vsakega partnerja, ki ga je izvedel pri navedenem projektu, vsebina in vrednosti obeh referenčnih potrdil pa sta ustrezali zahtevam razpisne dokumentacije. Zato je naročnik glede na zahteve razpisne dokumentacije ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku to referenco priznal. V prid temu govori tudi pojasnilo izbranega ponudnika, dano v odgovoru z dne 19.3.2009, v katerem je izbrani ponudnik pojasnil, da sta si s konzorcijskim partnerjem, ponudnikom CGP d.d. Novo mesto, dela pri referenčnem delu "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico" razdelila tako, da je slednji izvajal sanacijo in preplastitev ceste, izbrani ponudnik pa gradnjo mostu. Državna revizijska komisija na tem mestu še dodaja, da bo moral naročnik (če tega še ni storil) najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, k čemur ga zavezuje 77. člen ZJN-2 v 1. odstavku.

Se pa Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo vlagateljevih navedb v tem delu z vidika, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je referenco za gradnjo nadomestnega mostu čez Gabernico priznal ponudniku CGP d.d. Novo mesto. Namreč, tudi če bi ugotovila, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je sporno referenco ponudniku CPG d.d. Novo mesto priznal, to na izboljšanje pravnega položaja vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila ne bi vplivalo. Ponudba ponudnika CPG d.d. Novo mesto je bila namreč izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna in tudi v tem revizijskem postopku ugotovljena nezakonitost naročnikovega ravnanja zaradi upoštevanja reference "Gradnja nadomestnega mostu čez Gabernico" položaja ponudnika CPG d.d. Novo mesto ne bi spremenila. Ta bi še vedno ostala nepopolna in kot taka neprimerljiva s ponudbo vlagatelja, ki je bila spoznana za popolno, zato bi njegov pravni položaj ostal nespremenjen.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega zaključuje, da vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJN-2, ko je za skladne s tehničnim pogojem, zapisanim v točki 2.5.5. (Ocenitev usposobljenosti ponudnikov), št. 8. razpisne dokumentacije, štel reference izbranega ponudnika, ki jih je ta navedel v obrazcu 2.6.13. pod št. 1., 5., 6., 11., 13. in 14.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.4.2009


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
â"˘ SŽ- Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana
â"˘ Map Trade d.d., špindlerjeva ulica 2c, Slovenska Bistrica
â"˘ INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran