018-044/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ter 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dostop na "PRAVNI INFORMACIJSKI SISTEM" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt TAX-FIN-LEX, d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Rok Koren, Komenskega ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1502 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14. aprila 2009

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. februarja 2009 se ugodi in se razveljavi naročnikovo "Obvestilo o oddaji javnega naročila za dostop na Pravni informacijski sistem (PIS)" številka 4301-30/2008/29, izdano dne 26. januarja 2009.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.002,80 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01. oktobra 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, številka 4301-30/2008/2, za storitev dostopa na pravni informacijski sistem v letih 2009 in 2010, obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN9200/2008, dne 27. oktobra 2008 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 26. januarja 2009 izdal "Obvestilo o oddaji javnega naročila za dostop na Pravni informacijski sistem (PIS)", številka 4301-30/2008/29 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da sta v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pravočasno prispeli dve ponudbi in sicer ponudba vlagatelja ter ponudba ponudnika IUS SOFTWARE, d. o. o., Ljubljana, Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša). Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb številka 4301-30/2008/18, z dne 10. decembra 2008.

Odločitev o oddaji naročila je bila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice v spisu, vlagatelju vročena dne 03. februarja 2009, dne 07. februarja 2009 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na kuverti v spisu, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, z dne 06. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na omenjeni vlogi, prejel dne 09. februarja 2009, dne 11. februarja 2009 pa je izdal "Dodatna pojasnila v zvezi z vašo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila na Pravni informacijski sistem (PIS)", številka 4301-30/2008/31, ki jih je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice v spisu, prejel dne 13. februarja 2009.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na kuverti v spisu, dne 20. februarja 2009 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, izdan istega dne, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dne 23. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevi za revizijo ugodi, da zadrži izvršitev sklepa o izbiri ter sklep o izbiri ponudnika odpravi, pa tudi, da po potrebi razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter odloči o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj (v skrajšanem strnjenem povzetku) zatrjuje, da ne ustreza dejanskemu stanju ugotovitev naročnika, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje razpisanih pogojev, ker ne zagotavlja zahteve, ki je določena v točki "IV. Specifikacije PIS pod točko 3.", pa tudi, da ne vsebuje polnih besedil zahtevanih člankov, mnenj, publikacij in terminološkega slovarja. Vlagatelj ob tem dodaja, ne drži stališče naročnika, po katerem zbirka Evroterm ne izpolnjuje pogojev, ki bi jih moral izpolnjevati pravni terminološki slovar (ker naj bi bil zgolj zbirka pravnih terminov in naj ne bi vseboval dovolj izrazov), svoje trditve pa vlagatelj utemeljuje na primeru vnosa besede SODIšČE v zbirko Evroterm. Po prepričanju vlagatelja rezultat vpisa besede SODIšČE v zbirko Evroterm potrjuje, da sta obrazložena tako pojem SODIšČE v slovenskem jeziku, kakor tudi prevod v angleški jezik (COURT) in obrazložitev slednje besede v angleškem jeziku. Vlagatelj v zvezi z doslej navedenim nadaljuje, da (slovensko-angleški in angleško-slovenski) slovar, ki ga v svoji ponudbi ponuja ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne daje prevoda besede SODIšČE, temveč le besedo SODIšČE v povezavi z drugimi besedami, niti ne daje pojasnila besede SODIšČE v nobenem jeziku. Vlagatelj zaključuje, da slovar, ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, izpolnjuje razpisne pogoje vsaj toliko (če ne še bolj) kot slovar, ki ga v svoji ponudbi ponuja ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

Vlagatelj v nadaljevanju obrazložitve zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da ni pravilna ugotovitev naročnika, po kateri vlagatelj ne izpolnjuje dela pravnega informacijskega sistema v delu za dostop do strokovne literature, pravnih mnenj, strokovnih člankov in nabora pravnih publikacij z vsebovanimi članki. Ker se zahteva naročnika nanaša na polne tekste strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, po prepričanju vlagatelja nobeden od ponudnikov (niti ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) tega pogoja v celoti ne izpolnjuje, saj gre za nemogoč pogoj. Vlagatelj ob tem še dodaja, da ponuja dostop do podatkov o vsej literaturi, člankih in mnenjih, poleg tega pa dostop do polnih tekstov pravnih mnenj in člankov predvsem s področja finančnega in davčnega prava, v nadaljevanju pa opozarja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima pravice v svojem informacijskem sistemu dajati javnosti na voljo (večine) člankov (avtorskih del), ki jih ponuja, saj za kaj takega nima dovoljenja avtorjev. Naročnik je s svojim ravnanjem, kot zaključuje vlagatelj, kršil številne določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), med njimi skoraj vsa temeljna načela (6., 7. in 9. člen ZJN-2).

Naročnik je dne 06. marca 2009 izdal sklep številka 4301-30/2008/36, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa odločil tudi, da se vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ne ugodi (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo povzema dejansko stanje v zadevi, v nadaljevanju pa navaja, da zbirka Evroterm samo prevaja izraze oziroma termine, vendar pa ne pojasnjuje in razlaga njihovega pomena, kar je vsebina terminološkega slovarja. Zbirka Evroterm je, dodaja naročnik, večjezična terminološka zbirka (zbirka izrazov), ne pa pravni terminološki slovar (zbirka pojasnjenih in razloženih izrazov, besed in podobno na pravnem področju). Naročnik ob tem utemeljitev izbire ponudbe pojasnjuje tudi s praktičnim primerom na izrazu DEDIČ (vpisanim v "IUS INFO - Pravno terminološki slovar" in "Tax Fin Lex - Evroterm") ter nadaljuje, da mora slovar vsebovati izraze iz celotnega področja pravne stroke, ne pa zgolj tistih, ki se uporabljajo v prevodih evropskih predpisov v slovenski jezik. Naročnik ob tem še pripominja, da predpisi, ki jih sprejema Evropska unija, ne posegajo v vsa pravna področja, ampak le na tista, ki so določena s Pogodbo o ustanovitvi Evropske unije, ter opozarja na neustreznost zbirke Evroterm tudi na praktičnem primeru izraza SODIšČE (po prepričanju naročnika je dobesedni prevod angleške razlage za slovenski pravni sistem v večjem delu neprimerna, pa tudi nepravilna). Poleg tega (po navedbah naročnika) izraz SODIšČE ni relevanten za dejansko opredelitev vsebine omenjene zbirke, saj je eden redkih izrazov za katerega razlaga sploh obstaja.

V zvezi s 3. točko IV. poglavja razpisne dokumentacije naročnik navaja, da je v postopku preverjanja vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vlagatelj zgolj omogoča povezavo na spletno stran sodnapraksa.si in spletno stran Virtualne knjižnice Slovenije (COBISS), ki pa ne vsebujeta polnih besedil člankov oziroma vsebujeta samo bibliografske podatke o posameznih člankih, na podlagi česar je ocenil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtevanih pogojev javnega naročila. Po prepričanju naročnika so vlagateljeve navedbe v povezavi z navedenim neutemeljene. Naročnik v nadaljevanju obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo ugotavlja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zagotavlja dostop do polnih besedil člankov iz številnih (drugih) pravnih publikacij, ki jih navaja tudi vlagatelj, vlagateljeve navedbe v zvezi z avtorskimi pravicami pa so po ugotovitvah naročnika brezpredmetne, saj niso predmet zadevnega javnega naročila.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 10. marca 2009, dne 11. marca 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na kuverti v spisu, priporočeno na pošto oddal vlogo "OBVESTILO O NADALJEVANJU REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO in PRIPRAVLJALNA VLOGA" z dne 11. marca 2009, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, obenem pa naročniku predlagal, da vso dokumentacijo odstopi Državni revizijski komisiji. V omenjeni vlogi vlagatelj podaja tudi nekatere navedbe, s katerimi se odziva na navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom "Odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji" številka 4301-30/2008/39, izdanim dne 12. marca 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v konkretnem primeru spor med vlagateljem in naročnikom (najprej) v tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker je ponudbo vlagatelja spoznal za neprimerno. Naročnik v odločitvi o oddaji naročila tako ugotavlja, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev predmetnega javnega naročila, saj naj bi pravni informacijski sistem, ki ga ponuja vlagatelj, naročniku ne zagotavljal, da bi ta lahko preko spleta dostopal do polnih besedil oziroma polnih vsebin, objavljenih v zahtevanih bazah. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da omenjena ugotovitev naročnika ni pravilna, obenem pa dodaja, da gre za nemogoč pogoj.

V povezavi z doslej navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. točki ("Literatura in ostalo:") razpisne dokumentacije (na strani "7/7") pod poglavjem "IV. SPECIFIKACIJA PIS" podal zahtevo, da mora ponujeni pravni informacijski sistem zagotavljati uporabnikom dostop do podatkovnih baz, informacij in orodij, med drugim tudi do literature in ostalega, kot sledi:
"- strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki
- nabor pravnih publikacij z vsebovanimi članki
- Pravni terminološki slovar
- Večjezični pravni terminološki slovar - ang-slo/slo-ang
- pripomoček za izračun obresti".
Naročnik je ob tem še dodal, da mora pravni informacijski sistem vsebovati polna besedila oziroma polno vsebino objav v zahtevanih bazah, ki so predmet javnega naročila.

Naročnik je nadalje na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "Ali se bo na primer kot ustrezna štela ponudba, ki bo med strokovno literaturo, pravnimi mnenji in strokovnimi članki (točka 3 prva alineja Specifikacije PIS) vsebovala le nekaj deset prispevkov"", podal sledeče pojasnilo: "Naročnik pričakuje, da bo ponudnik zagotavljal dostop do vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, kot tudi strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov objavljenih najmanj v obdobju zadnjih 4 let."

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali ponudniki, da bi se njihova ponudba (v izpostavljenem delu) štela za primerno, v končni posledici pa popolno, s ponujenim pravnim informacijskim sistemom zagotavljati uporabnikom dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, kot tudi strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, objavljenih najmanj v obdobju zadnjih štirih let. Pravni informacijski sistem je moral vsebovati polna besedila oziroma polno vsebino objav v zahtevanih bazah, ki so predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija je omenjeni zaključek (iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa) napravila kljub drugačnemu stališču naročnika, ki v šestem odstavku na strani "8/9" odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da "Iz specifikacije naročila"â?? â??"jasno izhaja, da naročnik ni zahteval dostopa do člankov iz vseh pravnih publikacij,"â?? â??"ampak je želel naročnik dostop do člankov iz nabora nekaterih pravnih publikacij." Naročniku gre sicer pritrditi, da je v (prvotni) razpisni dokumentaciji (3. točka "Literatura in ostalo:" poglavja "IV. SPECIFIKACIJA PIS" na strani "7/7" razpisne dokumentacije) postavil zahtevo po naboru pravnih publikacij z vsebovanimi članki, vendar pa ob tem ne gre spregledati, da je naročnik kasneje (torej po izdaji razpisne dokumentacije) v odgovorih na vprašanja, poslanih "dne 3.12.2008"â??, objavljenih na Portalu javnih naročil, â??"Datum objave: 4.12.2008 15:03:01", v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "Ali se bo na primer kot ustrezna štela ponudba, ki bo med strokovno literaturo, pravnimi mnenji in strokovnimi članki (točka 3 prva alineja Specifikacije PIS) vsebovala le nekaj deset prispevkov"", nedvoumno odgovoril, da "Naročnik pričakuje, da bo ponudnik zagotavljal dostop do vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, kot tudi strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov objavljenih najmanj v obdobju zadnjih 4 let." Državna revizijska komisija ob navedenem še pripominja, da si besedne zveze "dostop do vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov" (tudi v kontekstu, v katerem je zapisana, ter v povezavi s preostalo razpisno dokumentacijo) ni mogoče tolmačiti drugače, kot je zapisana (ni je torej mogoče tolmačiti na način, kot jo v odločitvi o zahtevku za revizijo tolmači naročnik). Pri tem ne gre spregledati niti dejstva, da naročnik (v razpisni dokumentaciji) ustrezno ne pojasni tega, katere publikacije naj bi vključeval nabor nekaterih pravnih publikacij, na katerega se sklicuje v šestem odstavku na strani "8/9" odločitve o zahtevku za revizijo, temveč, kot je bilo to že izpostavljeno, v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo, "Ali se bo na primer kot ustrezna štela ponudba, ki bo med strokovno literaturo, pravnimi mnenji in strokovnimi članki (točka 3 prva alineja Specifikacije PIS) vsebovala le nekaj deset prispevkov"", odgovori, da "Naročnik pričakuje, da bo ponudnik zagotavljal dostop do vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, kot tudi strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov objavljenih najmanj v obdobju zadnjih 4 let." Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, štejejo za del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2), slednje pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih (na primer sklepu številka 018-2/2009-8, izdanem dne 09. februarja 2009 - zadnji odstavek na strani 6, sklepu številka 018-241/2007-12, izdanem dne 17. oktobra 2007 - predzadnji odstavek na strani 12).

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej ponudil (zapisal):
- "strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki" "dostopno na portalu Tax-Fin-Lex prek "Kazalo zbirk" in linka" "Strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki",
- "nabor pravnih publikacij z vsebovanimi članki" "dostopno na portalu Tax-Fin-Lex prek "Kazalo zbirk" in linka" "Strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki".
Sledeč vlagateljevi ponudbi je Državna revizijska komisija vpogledala na spletno stran http://www.tax-fin-lex.si/Zbirke.aspx in ugotovila, da vlagatelj pod rubriko "Strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki" ponuja
a) "Pravna mnenja" (ta zajemajo "Načelna pravna mnenja (vir Vrhovno sodišče RS)" preko spletne povezave http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja/)
b) "Pregled strokovnih člankov" (ta zajema "Pregled strokovnih pravnih člankov (vir Vrhovno sodišče RS)" preko spletne povezave http://www.sodisce.si/znanje/sodna_ praksa/pregled_strokovnih_clankov/)
c) "Online knjižnica (za iskanje člankov kliknite na "Online knjižnica COBISS Virtualna knjižnica Slovenije ")" (ta zajema "COBISS Virtualna knjižnica Slovenije").

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik ugotovil, da je s pravnim informacijskim sistemom, ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, uporabnikom zagotovljen dostop do besedila za pravna mnenja. Naročnik namreč v odločitvi o oddaji naročila navaja, da je "Dostop do besedila"â?? â??"preko spletne strani zagotovljen le za pravna mnenja." (predzadnji odstavek na strani "1/3" odločitve o oddaji naročila), pri tem pa dodaja, da se "Pri iskanju posameznega strokovnega članka"â?? â??"prikažejo le podatki o njem. Baza ne vsebuje besedila samih strokovnih člankov, temveč le podatke o člankih (Navodila za uporabo, "sodnapraksa.si, str.13) zato ne izpolnjuje zahtev naročnika." V posledici navedenega se je Državna revizijska komisija v nadaljevanju opredeljevala do vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vprašanje, ali je s pravnim informacijskim sistemom, ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, uporabnikom zagotovljen dostop do (polnega) besedila (oziroma polne vsebine objav) za strokovne članke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravni informacijski sistem, ki ga je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, ne vsebuje polnih besedil oziroma polnih vsebin objav v zahtevani bazi strokovni članki. Ob predpostavkah, ki so bile ugotovljene že v zadnjem odstavku na strani "4 od 14" obrazložitve tega sklepa,
a) da so morali ponudniki, da bi se njihova ponudba štela za primerno, v končni posledici pa popolno, s ponujenim pravnim informacijskim sistemom zagotavljati uporabnikom dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, kot tudi strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, objavljenih najmanj v obdobju zadnjih štirih let,
b) da je moral pravni informacijski sistem vsebovati polna besedila oziroma polno vsebino objav v zahtevanih bazah, ki so predmet javnega naročila,
to v zahtevku za revizijo priznava že sam vlagatelj, ko zapiše:
- "Ker se zahteva naročnika nanaša na polne tekste"â?? â??"strokovnih člankov, dejansko nobeden od ponudnikov tega pogoja ne izpolnjuje v celoti, oba pa te pogoje izpolnjujeta delno." (prvi stavek četrtega odstavka na strani "6/7" zahtevka za revizijo)
- "Predlagatelj" (to je vlagatelj - smiselno navezala Državna revizijska komisija) "tako ponuja dostop do podatkov o"â?? â??"člankih"â??, â??"poleg tega pa dostop do polnih tekstov"â?? â??"člankov predvsem s področja finančnega prava in davčnega prava"â?? (prvi stavek petega odstavka na strani "6/7" zahtevka za revizijo)
- "nobeden od ponudnikov tega pogoja ne izpolnjuje in takšen ponudnik sploh ne obstaja." (prvi stavek drugega odstavka na strani "7/7" zahtevka za revizijo).

Izpostavljeni zaključek potrjujejo tudi zgolj primeroma naštete in naključno izbrane spletne povezave na spletne strani, do katerih je mogoče dostopiti ob upoštevanju vsebine vlagateljeve ponudbe, na njih pa ni mogoče dostopiti do polnih besedil oziroma polnih objav v zahtevani bazi strokovni članki:
- http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pregled_strokovnih_clankov/35191/
(iz zadevnega strokovnega članka izhaja zgolj navedba: "Argumentacijska analiza sodne odločbe"),
- http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pregled_strokovnih_clankov/35121/
(iz zadevnega strokovnega članka izhaja zgolj navedba: "Plačilni nalog in nadomestitev prisilne izterjave globe s splošnokoristnim delom"),
- http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pregled_strokovnih_clankov/36129/
(iz zadevnega strokovnega članka izhaja zgolj navedba: "UVK s pristriženimi perutmi ne bo daleč priletel"),
- http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pregled_strokovnih_clankov/36093/
(iz zadevnega strokovnega članka izhaja zgolj navedba: "Odslej bodo obdavčeni tudi finančni instrumenti"),
- http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pregled_strokovnih_clankov/36057/
(iz zadevnega strokovnega članka izhaja zgolj navedba: "Kdaj je treba omogočiti vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov")â??

Smiselno zelo podoben zaključek velja glede spletne povezave na "online knjižnico" ("COBISS Virtualna knjižnica Slovenije"), ki izhaja iz vlagateljeve ponudbe, saj tudi preko nje ni mogoče dostopiti do polnih besedil oziroma polnih objav vseh novo objavljenih strokovnih člankov v zahtevani bazi strokovni članki. Ne gre namreč spregledati, da so morali ponudniki, da bi se njihova ponudba (v izpostavljenem delu) štela za primerno, v končni posledici pa popolno, s ponujenim pravnim informacijskim sistemom zagotavljati uporabnikom dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov (ne glede na avtorja in jezik strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, izdajatelja in podobno). COBISS (kooperativni online bibliografski sistem in servisi) tako predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo (pri čemer je za vzajemno katalogizacijo značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov/katalogov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov/vzajemnim katalogom), vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter nekaterimi drugimi funkcijami. COBISS/OPAC je mrežna aplikacija, ki knjižnicam in končnim uporabnikom omogoča online dostop
- do bibliografsko-kataložnih baz podatkov v sistemu COBISS (COBIB in lokalne baze podatkov knjižnic)
- do drugih baz podatkov COBISS (COLIB, CORES, CONOR, ELINKS, SGC)
- do specializiranih baz podatkov (domačih ali tujih proizvajalcev) na strežniku knjižničnega informacijskega servisa
- do baz podatkov na oddaljenih strežnikih Z39.50.
Dostopi do tujih baz podatkov se praviloma urejajo s konzorcialnimi pogodbami med knjižničnim informacijskim servisom in ponudniki baz podatkov, nekatere pa so dostopne tudi brez omejitev. Tako so na primer v sistemu COBISS.SI na podlagi konzorcialnih pogodb uporabnikom dostopne (zgolj) določene baze podatkov.

V sistem COBISS.SI knjižnice, sodelujoče v sistemu, vnašajo podatke o gradivu, vključno s podatki o dostopnosti do polnih besedil člankov, revij, knjig in ostalega gradiva. Tovrstna podatka sta DOI (digitalni identifikator objekta) in spletni URL naslov. Uporabnik lahko dostopa do polnega besedila preko spletne povezave izven sistema COBISS/OPAC (zgolj) v primeru, da so knjižničarji (katalogizatorji) omenjeni podatek vnesli v sistem. Nekatere objave so prosto dostopne, medtem ko morajo za licenčne vire uporabniki izpolnjevati določene pogoje. Ti pogoji so različni in odvisni od ponudnika informacijskega servisa, založnika in podobno. Za dostop do licenčnih baz podatkov/objav skrbijo institucije podpisnice pogodb (individualne ali konzorcijske) preko določenega avtorizacijskega sistema (IP-naslov, uporabniško ime/geslo). COBISS torej uporabnikom ne zagotavlja dostopa do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov (ne glede na avtorja in jezik strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, izdajatelja in podobno), posebej pa ne dostopa do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, ki bi bil vselej prost (uporabnik namreč, kot je bilo to že zapisano, lahko dostopa do polnega besedila preko spletne povezave izven sistema COBISS/OPAC (zgolj) v primeru, da so knjižničarji (katalogizatorji) omenjeni podatek vnesli v sistem, prav tako pa morajo za licenčne vire uporabniki izpolnjevati določene pogoje). Kot primer zapisa, ki nima vnesenega podatka o dostopu do polnega besedila, velja omeniti tudi revijo Pravnik (revijo za pravno teorijo in prakso) .

Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila
- ugotovil, da vlagatelj "ne izpolnjuje vseh zahtev javnega naročila za Pravni informacijski sistem, saj Pravni informacijski sistem, ki ga ponuja, naročniku ne zagotavlja, da bi ta lahko preko spleta dostopal do polnih besedil oziroma polnih vsebin objavljenih v zahtevanih bazah, ki so predmet javnega naročila" (prvi stavek sedmega odstavka na strani "2/3" zahtevka za revizijo),
- "spoznal ponudbo družbe Tax-Fin-Lex d.o.o. za neprimerno" (drugi stavek sedmega odstavka na strani "2/3" zahtevka za revizijo),
zgolj dosledno sledil določbam svoje lastne razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je namreč naročnik med drugim jasno zapisal, da
a) mora biti ponudba v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo ter mora izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (prvi stavek zadnjega odstavka na strani "4/7" razpisne dokumentacije),
b) mora ponujeni pravni informacijski sistem zagotavljati uporabnikom dostop do podatkovnih baz, informacij in orodij, med drugim tudi do polnih besedil oziroma polne vsebine objav strokovnih člankov (prva alineja 3. točke "Literatura in ostalo:" na strani "7/7" razpisne dokumentacije, v povezavi z napovednim stavkom poglavja "IV. SPECIFIKACIJA PIS" in odgovori naročnika na vprašanja gospodarskih subjektov),
c) bo ocenjeval ponujene storitve in izbral ponudbo, ki bo izpolnjevala vse zahteve, prav tako pa si pridržuje pravico, da se bo s ponudniki, ki bodo izpolnjevali vse naročnikove zahteve in pričakovanja glede cene, morda tudi pogajal (drugi in tretji odstavek poglavja "V.2. MERILA ZA IZBIRO PONUDBE" na strani "7/7" razpisne dokumentacije),
zato je vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker je ni mogel šteti za primerno, posledično pa tudi ne za popolno, upravičeno izločil. Neprimerna je namreč tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" ZJN-2), popolna pa je (le tista) ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izpostavljeno ravnanje naročnika je v posledici navedenega skladno tudi z določbo 80. člena "(izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)" ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni uspel izkazati naročnikovih kršitev določb lastne razpisne dokumentacije oziroma določb ZJN-2.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe (zlasti navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje, da zbirka Evroterm izpolnjuje pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati pravni terminološki slovar, ter navedb, da slovar, ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, izpolnjuje razpisne pogoje vsaj toliko (če ne še bolj) kot slovar, ki ga v svoji ponudbi ponuja ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša). Obravnava slednjih navedb namreč na zaključek Državne revizijske komisije iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa (da je naročnik vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker je ni mogel šteti za primerno, posledično pa tudi ne za popolno, upravičeno izločil) v ničemer ne bi mogla vplivati, prav tako pa se v zadevnem postopku oddaje javnega naročila vlagateljev položaj tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe, ne bi mogel izboljšati. Pač pa Državna revizijska komisija v povezavi z naročnikovo zahtevo razpisne dokumentacije, po kateri mora ponujeni pravni informacijski sistem zagotavljati uporabnikom dostop do podatkovnih baz, informacij in orodij, med drugim tudi do pravnega terminološkega slovarja, zgolj iz previdnosti opominja na (vsebinsko) razliko med slovarjem oziroma besednjakom in zbirko. Kot namreč izhaja iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, založila DZS, d. d., natisnila Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana 1997)
- izraz "terminolĂłški" (kot pridevnik) pomeni "nanašajoč se na terminologe ali terminologijo:", na primer "terminološki"â?? â??"slovar",
- izraz "slovar" predstavlja (tudi) knjigo, "v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene",
- izraz "zbirka" predstavlja (tudi) nekaj, "kar je nabrano, zbrano" oziroma "sistematično urejeno skupino predmetov, stvari, navadno istovrstnih".
Prav tako ni izključeno, da bi določeno (knjižno) delo vsebovalo tako elemente (terminološke) zbirke kot tudi elemente (terminološkega) slovarja, oziroma, da bi določena (terminološka) zbirka vsebovala tudi elemente (terminološkega) slovarja.

V povezavi z vlagateljevimi navedbami, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "nima pravice v svojem informacijskem sistemu dajati na voljo javnosti članke - avtorska dela, ki jih ponuja, za kaj takega namreč nima dovoljenja avtorjev"â??, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v povezavi z njimi ni uspel izkazati kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zgolj na splošno predvideva oziroma domneva, da gre v primeru pogodb o avtorskem delu, kot je tista, ki jo je pooblaščenec vlagatelja dne 29. avgusta 2008 sklenil z gospodarsko družbo (gospodarskim subjektom) GV Založba, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pogodba o avtorskem delu z dne 29. avgusta 2008), za tipske pogodbe, v katerih je "obseg pravic verjetno enak ali celo manjši pri drugih avtorjih (predvsem pri tistih, ki so pogodbe sklepali v preteklosti)."

Državna revizijska komisija ob navedenem ugotavlja, da vlagateljevemu zahtevku za revizijo v omenjenem delu ni mogoče ugoditi le na podlagi (izpostavljenih) vlagateljevih predvidevanj oziroma domnev, saj
- vlagatelj (natančne) vsebine pogodb, ki so jih posamezni avtorji (slednjih vlagatelj niti ne poimenuje) sklepali z založnikom, ne pozna (ker priznava tudi sam (pooblaščenec) vlagatelj(a), ko v zadnjem odstavku na strani "6/7" zahtevka za revizijo navaja, da "sicer ne more z gotovostjo trditi, da velja to za vse članke, vendar to zelo verjetno velja za večino člankov."), temveč zgolj predvideva, da gre za tipske pogodbe, v katerih naj bi bil "obseg pravic verjetno enak ali celo manjši pri drugih avtorjih (predvsem pri tistih, ki so pogodbe sklepali v preteklosti)."
- (tudi v primeru, če bi bilo vlagateljevo predvidevanje morebiti utemeljeno) ni mogoče izključiti možnosti, da je založnik s posameznimi avtorji sklenil ustrezen aneks k njihovim obstoječim pogodbam, s katerim so avtorji na založnika prenesli pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, uradno prečiščeno besedilo ZASP-UPB3 - Uradni list Republike Slovenije, številka 16/2007 in 68/2008; v nadaljnjem besedilu: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) in na ta način dovolili, da se njihova avtorska dela (članki) preko informacijskega sistema naredijo dostopna uporabnikom tega sistema (javnosti)
- naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki v ponudbi predložiti pogodbe, s katerimi bi bilo izkazano, da so avtorji na založnika prenesli pravico dajanja na voljo javnosti, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah pa (sam po sebi) ne nalaga obveznosti ponudnikom v postopkih oddaje javnih naročil (v smislu zahtev, katerih izpolnjevanje bi morali ponudniki izkazovati v svojih ponudbah, oddanih v postopkih oddaje javnih naročil). Prav tako ne gre spregledati, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil tudi izjavo "o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom" ter zahtevana zavarovanja (bančna garancija, lastna menica, izjava o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in podobno)
- ima vsak avtor, ki meni, da je bilo v njegovo (avtorsko) pravico nezakonito poseženo oziroma meni, da je bila njegova (avtorska) pravica kršena, pred sodiščem splošne pristojnosti možnost uveljavljati ustrezno odškodnino (povračilo škode)
- se z globo kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik, ki stori katerega od prekrškov iz 184. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da iz pogodbe o avtorskem delu z dne 29. avgusta 2008, ki jo v dokaz svojih navedb predlaga vlagatelj (Državna revizijska je omenjeni dokaz izvedla in vpogledala v pogodbo o avtorskem delu), izhaja, da avtor materialne avtorske pravice reprodukcije (vključno z digitalno obliko reprodukcije), distribucije in predelave, za plačilo avtorskega honorarja, prenese na založnika in sicer izključno in teritorialno neomejeno ter za ves čas trajanja avtorske pravice (prvi odstavek 3. člena pogodbe o avtorskem delu z dne 29. avgusta 2008).

Državna revizijska komisija glede na dosedanje ugotovitve, ki izhajajo iz obrazložitve tega sklepa, vlagatelju načeloma ne bi priznala aktivne legitimacije v delu zahtevka za revizijo, v katerem izpodbija popolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, vendar pa je bilo potrebno upoštevati, da vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik ravnal neenakopravno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja:
- "Ker se zahteva naročnika nanaša na polne tekste"â?? â??"strokovnih člankov, dejansko nobeden od ponudnikov tega pogoja ne izpolnjuje v celoti, oba pa te pogoje izpolnjujeta delno." (prvi stavek četrtega odstavka na strani "6/7" zahtevka za revizijo),
- da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima člankov iz "pravnih publikacij kot na primer Pravnik, Pravosodni bilten, Zbornik znanstvenih razprav, Odvetnik." (šesti odstavek na strani "6/7" zahtevka za revizijo),
- "nobeden od ponudnikov tega pogoja ne izpolnjuje in takšen ponudnik sploh ne obstaja." (prvi stavek drugega odstavka na strani "7/7" zahtevka za revizijo) - vlagatelj citirano navedbo podaja v navezavi na ugotovitev, da so morali ponudniki, da bi se njihova ponudba štela za primerno, v končni posledici pa popolno, s ponujenim pravnim informacijskim sistemom zagotavljati uporabnikom dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov.
Državna revizijska komisija je v posledici navedenega v nadaljevanju obravnavala omenjene (citirane) navedbe vlagatelja, saj bi moral naročnik v primeru ugotovitve, da (tudi) ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ni ponudil pravnega informacijskega sistema, ki bi uporabnikom zagotavljal dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, do obeh ponudnikov ravnati enako (ustrezno enaka oziroma ustrezno različna uporaba institutov po ZJN-2). Državna revizijska komisija je torej vlagateljeve navedbe presojala z namenom ugotoviti, ali je naročnik v zadevnem postopku oddaje javnega naročila spoštoval načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), na podlagi katerega in v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da
a) med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila,
b) ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju obravnavala navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da (tudi) ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ni ponudil pravnega informacijskega sistema, ki bi uporabnikom zagotavljal dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov.

Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je slednji v njej ponudil (zapisal):
- "strokovna literatura, pravna mnenja, strokovni članki", "na dan 8.12.2008 je obsegala 22.224 dokumentov", "vključuje nove članke in prispevke pravnih publikacij ter arhive od leta 1991 dalje",
- "nabor pravnih publikacij z vsebovanimi članki:"
o "Evro pravna praksa,"
o "Podjetje in delo,"
o "Pravna praksa,"
o "Revus,"
o "Svetovalec - priloga GV".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izhaja, da slednji ponudnik v svoji ponudbi ni ponudil pravnega informacijskega sistema, ki bi uporabnikom zagotavljal dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov, temveč ponujeni pravni informacijski sistem uporabnikom zagotavlja zgolj dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) besedil oziroma vsebin objav pravnih publikacij Evro pravna praksa, Podjetje in delo, Pravna praksa, Revus in Svetovalec - priloga Gospodarskega vestnika. Smiselno enak zaključek je mogoče napraviti tudi ob vpogledu na spletno stran http://www.ius-software.si/baze/lite/index.htm. Na navedeno dejstvo v zahtevku za revizijo upravičeno opozarja že vlagatelj, ko navaja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "ponuja dostop do člankov objavljenih v publikacijah Evro pravna praksa â??Podjetje in delo â??Pravna praksaâ??Revusâ??Svetovalec, priloga Gospodarskega vestnika, nima pa člankov iz ostalih pravnih publikacij kot na primer Pravnik, Pravosodni bilten, Zbornik znanstvenih razprav, Odvetnik. Izbrani ponudnik prav tako nima niti podatkov o ostali pravni literaturi, ki jih je po drugi strani v PIS predlagatelja mogoče dobiti preko sistema COBISS."

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo (v izpostavljenem delu) uspel izkazati, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-2, ko je ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, štel za primerno, posledično pa tudi popolno. Neprimerna je namreč tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), popolna pa je (le tista) ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, iz ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izhaja, da slednji ponudnik v svoji ponudbi ni ponudil pravnega informacijskega sistema, ki bi uporabnikom zagotavljal dostop do (podatkovnih baz, informacij in orodij) polnih besedil oziroma polnih vsebin objav vse novo objavljene strokovne literature, pravnih mnenj in strokovnih člankov. Naročnik tako ni ravnal v skladu z lastno razpisno dokumentacijo in ZJN-2, ko je ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, označil za primerno, posledično pa tudi popolno (20. in 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izpostavljeno ravnanje naročnika tudi ni skladno z določbo
- 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (naročnik pa ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni izločil, čeprav bi to moral storiti),
- 9. člena ZJN-2, saj mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (naročnik je s tem, ko v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni ugotovil, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz izpostavljenega razloga (v končni posledici) nepopolna ter omenjene ponudbe ni izločil, čeprav bi to moral storiti, povzročil nedopustno razlikovanje med ponudniki).

Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila uspel izkazati naročnikove kršitve določb lastne razpisne dokumentacije oziroma določb ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v izpostavljenem delu) ugodila in o pravovarstvenem predlogu, ki ga je vlagatelj postavil v zahtevku za revizijo, odločila, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-2, ko je ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, štel za primerno, posledično pa tudi popolno. Obravnava ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-2, ko je ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, štel za primerno, posledično pa tudi popolno, namreč na odločitev Državne revizijske komisije v ničemer ne bi mogla vplivati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji tudi predlaga, da "zadrži izvršitev sklepa o izbiri". Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim vlagatelja spominja, da je zadržanje "izvršitve sklepa o izbiri" (zadržanje izvršitve odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila), posledično pa tudi zadržanje sklenitve pogodbe o oddaji predmetnega javnega naročila, dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik namreč lahko, ne glede na vložen zahtevek za revizijo, nadaljuje z izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe. Pogodbo o oddaji javnega naročila sme naročnik skleniti skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 11. člena ZRPJN). Doslej navedeno torej pomeni, da vlagateljev položaj v obravnavanem primeru varuje že sam zakon (to je ZRPJN), zaradi česar intervencija Državne revizijske komisije v smislu, da "zadrži izvršitev sklepa o izbiri", ni potrebna. Smiselno zelo podoben zaključek Državne revizijske komisije izhaja na primer tudi iz njenega
- sklepa številka 018-045/2009-2, izdanega dne 20. marca 2009 (2. in 3. stavek drugega odstavka na strani 2),
- sklepa številka 018-046/2009-2, izdanega dne 20. marca 2009 (2. in 3. stavek drugega odstavka na strani 2).

Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, ne gre spregledati niti drugega odstavka 6. člena ZJN-2 niti (nekaterih) ostalih določb ZJN-2, ki jih je oziroma ki bi jih bilo, v povezavi s predmetom javnega naročila, potrebno upoštevati pri pripravi razpisne dokumentacije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Odločitev Državne revizijske komisije je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

V predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, saj je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN v predmetnem postopku vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
a) stroške takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 2.500,00 eurov (EUR),
b) nagrado za opravljene odvetniške storitve (pooblaščenca) v višini 419,00 eurov (EUR), povečane za 20 % davek na dodano vrednost (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je "KOREN ROK - ODVETNIK" "KOMENSKEGA ULICA 012, 1000 LJUBLJANA" vpisan v omenjeni seznam), skupaj torej v višini 502,80 eurov (EUR).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.002,80 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14. aprila 2009



mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1502 Ljubljana
- odvetnik Rok Koren, Komenskega ulica 12, 1000 Ljubljana
- IUS SOFTWARE, d. o. o., Ljubljana, Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran