018-039/2009 OBČINA LENDAVA

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Nataši Jeršič in ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Priprava razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca gradbenih del - kanalizacijsko omrežje Lendava", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SL CONSULT, d.o.o., Dunajska cesta 122, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA LENDAVA, Glavna ulica 20, Lendava (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 6. 4. 2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o oddaji naročila, št. JN DK-2/2008, z dne 26. 1. 2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 1.106,20 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 11. 2008, pod št. JN DK-2/2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitev "Priprava razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca gradbenih del - kanalizacijsko omrežje Lendava", po postopku zbiranja ponudb.

Naročnik je dne 26. 1. 2009, pod št. JN DK-2/2008 sprejel Obvestilo o oddaji naročila, s katerim je predmetno naročilo oddal ponudniku PRAETOR, d.o.o., Aljaževa ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 2. 2009 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno pa celotno razveljavitev postopka predmetnega javnega naročanja. Vlagatelj je zatrjeval, da obvestilo o oddaji naročila nima obligatornih sestavin iz 95. člena ZJN-2. Ker se v postopku zbiranja ponudb določbe ZJN-2, ki se nanašajo na dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne uporabljajo, bi moral naročnik ravnati dosledno po 95. členu ZJN-2 in obrazložiti izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika ter pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja. Da ponudniki do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v postopku zbiranja ponudb niso upravičeni, je bilo znano tudi naročniku, kar izhaja iz dokumenta Dopolnitev poročila komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika z dne 26. 1. 2009, na 1. strani. Naročnik pri izdaji obvestila o oddaji naročila ni obrazložil izbire najugodnejše ponudbe, ampak je zapisal le, da je izbrani ponudnik skladno s pogoji in merili podal najugodnejšo ponudbo. Obvestilo bi ob upoštevanju predhodno vloženega zahtevka za revizijo s strani izbranega ponudnika, v katerem je bil tudi spor glede vprašanja izpolnjevanja pogoja o treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte, moralo vsebovati najmanj obrazložitev, katere referenčne projekte je naročnik priznal izbranemu ponudniku, in iz katerih razlogov. Vlagatelj tako ni mogel preveriti oziroma preizkusiti primernosti oziroma popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Obvestilo o oddaji naročila pa bi moralo vsebovati tudi navedbo cene izbranega ponudnika. Naročnik pri izdaji obvestila o oddaji naročila tudi ni spoštoval temeljnih načel javnega naročanja, saj zaradi odsotnosti cene (skladno z načelom gospodarnosti) in neobrazložitve izbire ponudbe (skladno z načelom transparentnosti) vlagatelj ni mogel preizkusiti, ali je bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj je bil zaradi takšnega ravnanja naročnika prikrajšan pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva, ki mu gre po ZRPJN. Vlagatelj je v nadaljevanju zatrjeval neprimernost in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer iz razloga, ker slednji ni izpolnil pogoja za ustreznost ponudbe, določenega v Povabilu k oddaji ponudbe z dne 25. 11. 2008 na strani 4, po katerem so morali ponudniki predložiti dokazilo ponudnika o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti in tipu financiranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR). Predmet razpisa sta dva sklopa, izdelava razpisne dokumentacije za izvedbo primarnega kanalizacijskega omrežja v okviru skupine projektov Dolinska kanalizacija (prvi sklop; sofinanciranje iz Kohezijskega sklada) in izdelava razpisne dokumentacije za izvedbo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Občini Lendava (drugi sklop; sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov). Pogoj je zato potrebno razlagati tako, da je potrebno predložiti dokazila za oba tipa projektov, za Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR. Izbrani ponudnik je predložil šest referenc, tri iz področja strukturnih skladov ESRR, tri pa iz strukturnih skladov (evropski socialni sklad ESS), iz česar izhaja, da ni predložil dokazila za projekte, sofinanciranih iz Kohezijskega sklada in je iz tega razloga njegova ponudba neprimerna in nepopolna. Predložene reference izbranega ponudnika pa ne ustrezajo zahtevi naročnika niti po primerljivi vrednosti z razpisanim projektom, saj je vseh šest referenc v višini pod 1 mio EUR, medtem ko stroški realizacije skupine projektov Dolinska kanalizacija znašajo v višini 4.246.654 EUR z DDV. Tudi iz tega razloga je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Vlagatelj iz enakih razlogov očita nepopolnost ponudbe ponudnika SIB, d.o.o., saj slednji ni predložil nobene reference za projekte, ki so financirani iz Kohezijskih skladov, iz referenc pa tudi ni razvidna vrednost projektov. Vlagatelj je še zatrjeval, da je naročnik s pozivom za dopolnitev ponudbe, št. JN DK-2/2008 z dne 20. 1. 2009, s katerim je ponudnike pozval k podaji morebitnega dodatnega popusta na ponudbeno ceno, kršil 2. odstavek 78. člena ZJN-2. Vlagatelj je še navajal, da je njegova ponudba popolna in da je ponudil primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja. Njegovi referenčni projekti se nanašajo na projekte, ki so bili financirani tako iz Kohezijskih skladov, kot iz programa Phare. Programi Phare so nekdanji projekti na lokalni ravni in se danes imenujejo strukturni skladi ESRR, njihov cilj pa je enak kot pri strukturnih skladih, ekonomska in socialna kohezija ter krepitev Slovenije na lokalni ravni. Vlagatelj pa je tudi sicer nesporno predložil reference za tip sofinanciranja Kohezijski sklad, ki so bistveno bolj kompleksne in obsežne kot reference za strukturni sklad, zato bi moral naročnik že iz tega razloga šteti, da je vlagatelj izpolnil pogoj.

Naročnik je dne 24. 1. 2009, pod št. JN DK-2/2008 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V zvezi z izdajo obvestila o oddaji naročila z dne 26. 1. 2009 je naročnik pojasnil, da je dosledno upošteval določila ZJN-2 in je izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika pisno obrazložil in dokumentiral v dokumentu "Dopolnitev poročila komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika" z dne 26. 1. 2009, pri tem pa je tudi spoštoval temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj je imel vpogled v ponudbeno dokumentacijo in dokumentacijo naročnika dne 5. 2. 2009, kjer se je seznanil tudi s citiranim dokumentom, torej tudi z obrazložitvijo izbire ponudnika in cenami. ZJN-2 v 95. členu ne omenja obvestila o oddaji naročila. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika je naročnik navajal, da reference izbranega ponudnika izkazujejo izpolnitev pogoja, saj so na seznamu referenčnih poslov izbranega ponudnika javna naročila, ki so bila v zadnjem letu predmet sofinanciranja s strani evropskih skladov ali potrjevanja s strani SVLR. Izbrani ponudnik je z referencami dokazal poznavanje obsega in zahtevnosti razpisanih del (sofinanciranje, objava pod pragom EU), namen referenc pa je ravno v izkazovanju poznavanja področja dela ter izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je s storitvami, ki jih je izvajal, zajel vse storitve, ki jih je naročnik predvidel tudi v obravnavanem naročilu. Reference tako po vsebini in bistvu predstavljajo dokazila o sposobnosti izvedbe posla, po vrsti postopka in načinu objave. Vrsta, zahtevnost ter kvaliteta storitev pri referenčnih projektih izbranega ponudnika so primerljivi glede tipa in vrednostnega projekta, ki je zahtevan glede objave. Naročnik je dalje glede poziva za dopolnitev ponudbe z dne 20. 1. 2009 pojasnil, da je komisija naročnika v postopku ugotovila, da sta imela dva ponudnika enako ceno, zato je naročnik vseh sedem ponudnikov pozval, da dopolnijo ponudbo v dveh točkah, z referencami in priznanjem morebitnega popusta na ponujeno ceno. Poziv za dopolnitev je bil poslan vsem ponudnikom in jih naročnik ni diskriminiral, zato naročnik ni kršil temeljnih načel, pogajanja pa v postopku zbiranja ponudb niso prepovedana. Naročnik je v zvezi z referencami, ki jih je predložil vlagatelj v ponudbi, navedel, da kolikor upošteva argumentacijo vlagatelja iz zahtevka za revizijo, tudi njegove reference niso ustrezne, njegova ponudba pa ni popolna. Projekti strukturnih skladov ESRR in projekti Phare niso niti enaki niti primerljivi. Projekti ESRR predstavljajo finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 2007-2013 in skupaj z Evropskim socialnim skladom sodijo v okvir Strukturnih skladov, ki predstavljajo del proračuna Skupnosti. Sredstva iz programa Phare pa je Slovenija koristila v predpristopnem obdobju in ti projekti so bili najprej namenjeni prilaganju domače zakonodaje in institucij evropskemu pravnemu redu ter podpori pri pripravah kandidatke na polnopravno članstvo. Večina projektov Phare se je zaključila z vstopom Slovenije v EU maja 2004. Pravila javnih razpisov Phare so bila povsem drugačna od pravil slovenske zakonodaje, projekti Phare pa se niso izvajali po slovenski zakonodaji. Ne glede na navedeno je naročnik priznal popolnost tako ponudbe izbranega ponudnika kot tudi ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 3. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je ponovno izpostavil stališča, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 3. 2009 podal pripravljalno vlogo, v kateri je navajal še nekaj dejstev, povezanih z izpolnjevanjem referenčnega pogoja in postopkom vodenja obravnavanega javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 3. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.
Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 18. 3. 2009, podal dodatna pojasnila in dokazila (Investicijski dokument za sekundarno kanalizacijo (v okviru operacije Kanalizacijska infrastruktura v povezavi z naravo) in Priloga 1 k odločbi št. KS OP ROPI/5/1/Dolinska kanalizacija/0) v zvezi z vrednostjo celotnega projekta za izvedbo gradbenih del - Kanalizacijsko omrežje Lendava, za oba sklopa skupaj.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku, ponudbo in dopolnitve ponudbe za izbranega ponudnika in ponudnika SIB ter v pojasnila naročnika z dne 18. 3. 2009 s prilogami Investicijski dokument za sekundarno kanalizacijo (v okviru operacije Kanalizacijska infrastruktura v povezavi z naravo) in Priloga 1 k odločbi št. KS OP ROPI/5/1/Dolinska kanalizacija/0.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po postopku zbiranja ponudb. Naročnik je prejel sedem pravočasnih ponudb, od katerih je tri ocenil kot nepopolne, med preostalimi štirimi pa je kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika po merilu najnižje cene, medtem ko je vlagatelj podal tretjo najugodnejšo ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala med naročnikom in vlagateljem sporna vprašanja, ki se nanašajo na vodenje postopka obravnavanega javnega naročanja.

Vlagatelj je v tem delu zatrjeval, da naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 26. 1. 2009 nima obligatornih vsebin iz 95. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), in sicer obrazložitve izbire najugodnejšega ponudnika in cene.

Kot izhaja iz dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročanja, je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb na podlagi določbe točke a) 2. odstavka 24. člena ZJN-2. Slednja določba daje naročniku možnost, da lahko izvede javno naročanje v primeru, če je vrednost predmeta javnega naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000 eurov in nižja od 40.000 eurov. ZJN-2 za postopek zbiranja ponudb določa, da gre za postopek, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov (28. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). V tem postopku mora naročnik pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika ter pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja (95. člen ZJN-2).

Iz določbe 95. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru postopka zbiranja ponudb pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe, ne izhaja pa tudi dolžnost naročnika, da mora o tem obvestiti ponudnike. Določba 95. člena ZJN-2 se nahaja v drugem delu zakona "Ravnanja v postopkih javnega naročanja", v drugem poglavju, ki ureja posebne določbe za posamezne vrste postopkov javnega naročanja. Slednje pomeni, da se za postopek zbiranja ponudb (kot za vse ostale postopke, ki jih zakon posebej ureja v drugem poglavju tega dela zakona) uporabljajo še ostale določbe ZJN-2 iz drugih poglavij in drugih delov zakona, razen, če jih zakon izrecno izključuje. Ker ZJN-2 za postopek zbiranja ponudb ne izključuje uporabe določbe 79. člena ZJN-2, ki ureja pravila v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila, mora naročnik tudi v postopku zbiranja ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila, na način, kot mu to nalaga citirana določba. Hkrati pa ima ponudnik vse pravice, ki mu jih daje določba 79. člena ZJN-2 in so povezane z učinkovitim pravnim varstvom (vložitev pisnega opozorila, vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila), seveda pod pogoji in v rokih, ki jih zakon predpisuje. V tem delu zato ni mogoče sprejeti argumentacije vlagatelja, da ponudniki niso upravičeni do vložitve zahteve za dodatno obrazložitev v postopku zbiranja ponudb. Prav tako ne drži trditev vlagatelja, da je takšno dejstvo bilo znano naročniku, kot izhaja iz dokumenta Dopolnitev poročila komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika z dne 26. 1. 2009 (str. 1), saj je naročnik v tem dokumentu zapisal le, da je bila komisija naročnika, navkljub obrazložitvi enega izmed predavateljev, javnih naročil, ki trdi, da zakon ne določa, da bi moral naročnik svojo odločitev obrazložiti, mnenja, da bodo na zahtevo za dodatno obrazložitev ponudnika v zakonskem roku odgovorili. Ne izhaja pa, kot to zatrjuje vlagatelj, da je bilo naročniku znano dejstvo, da ponudniki v postopku zbiranja ponudb niso upravičeni do zahteve za dodatno obrazložitev.

Naročnik je vlagatelju posredoval Obvestilo o oddaji naročila z dne 26. 1. 2009, s katerim je vlagatelja obvestil, da je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika Praetor, d.o.o., Aljaževa ulica 7, Ljubljana. V obrazložitvi obvestila je naročnik zapisal, da je izbrani ponudnik na podlagi povabila k oddaji ponudbe z dne 25. 11. 2008 podal ponudbo v skladu s pogoji in merili za izbiro najugodnejšo ponudbo. Kolikor je bil torej vlagatelj mnenja, da naročnikovo obvestilo ne vsebuje obrazložitve izbire najugodnejšega ponudnika in cene, bi lahko skladno s 3. odstavkom 79. člena ZJN-2 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev. Slednja določba namreč daje ponudniku, ki ni bil izbran pravico, da lahko, v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Kot izhaja iz dokumentacije v predmetnem postopku, pa vlagatelj slednje možnosti ni izkoristil. Zato se vlagatelj ne more šele v revizijskem postopku sklicevati na prikrajšanje pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva, kolikor sam ni izkoristil vseh možnosti. Ne glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je naročnik v postopku javnega naročanja vlagatelju na njegovo zahtevo posredoval Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 3. 12. 2008, Poročilo komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika z dne 8. 12. 2008 in Dopolnitev poročila komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika z dne 26. 1. 2009. Vlagatelju je bil omogočen tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo, kar je med strankama nesporno. Vlagatelj je torej izkoristil določene pravice, povezane z učinkovitim pravnim varstvom, naročnik pa mu teh pravic ni onemogočil. Iz slednjega izhaja, da je bil vlagatelj ne glede na vsebino obvestila o oddaji naročila z dne 26. 1. 2009 in ne glede na dejstvo, da ni vložil zahteve za dodatno obrazložitev (kar je tudi sicer bila le njegova pravica), seznanjen z razlogi za izbiro ponudbe izbranega ponudnika in ponudbenimi cenami vseh ponudb, katere je naročnik obrazložil v dokumentu Dopolnitev poročila komisije z oceno ponudb in predlogom za izbiro ponudnika z dne 26. 1. 2009. Ponudbena cena izbranega ponudnika pa je bila razvidna tudi iz ponudbe izbranega ponudnika in njene dopolnitve, v katero je imel vlagatelja omogočen vpogled. Zato vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni bil prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic in v učinkovitem pravnem varstvu, posledično pa mu ni mogla nastati nikakršna škoda v zvezi z zatrjevano kršitvijo naročnika.

Vlagatelj je naročniku očital nezakonitost ravnanja v postopku javnega naročanja tudi s tem, ko je s pozivom za dopolnitev ponudbe z dne 20. 1. 2009 ponudnike pozval k podaji morebitnega dodatnega popusta na ponudbeno ceno, s čimer naj bi kršil 2. odstavek 78. člena ZJN-2. V zvezi s slednjo revizijsko navedbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni niti zatrjeval niti verjetno izkazal, kako mu naj bi bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi navedenega ravnanja naročnika. Četudi bi se namreč vlagateljev očitek izkazal za utemeljenega, vlagatelju z očitanim ravnanjem ni nastala oziroma mu ne bi mogla nastati škoda, saj je vlagateljeva ponudba tudi po ponudbenih cenah s popustom še vedno bila v enakem položaju (istem vrstnem redu). Pri tem ne gre niti spregledati, da je k popustu s pozivom z dne 20. 1. 2009 bil pozvan tudi vlagatelj sam in je z dopolnitvijo ponudbe z dne 23. 1. 2009 podal popust k ponudbeni ceni in sodeloval pri očitani kršitvi naročnika. Ker Državna revizijska komisija potencialno možnost nastanka škode, ki je (oziroma, ki bi lahko) nastala vlagatelju zaradi domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, lahko presoja le s stališča ugotavljanja obstoja vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in verjetnostjo nastanka škode za vlagatelja, njegovih revizijskih navedb v tem delu ni meritorno obravnavala.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, povezane z domnevno nepravilnostjo in posledično nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izpolnitev tehnične sposobnosti.

Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odst. tega člena. Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo druge alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Skladno s 6. odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz 2. odstavka tega člena bo štel kot ustrezno.

Naročnik je v obravnavanem primeru v Povabilu k oddaji ponudbe z dne 25. 11. 2008, na str. 4 postavil pogoj z naslednjo vsebino:

"Pogoj za ustreznost ponudbe je obvezno dokazilo ponudnika o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR)."

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v dokumentu "Zadeva: Pojasnilo ponudbe" z dne 28. 11. 2008, navedel šest referenčnih poslov, za javna naročila, ki naj bi bila predmet sofinanciranja s strani evropskih skladov ali potrjevanja s strani SVLR, in sicer: 1. Občina Žužemberk: Izgradnja cestne in komunalne infrastrukture Žužemberk (ESRR), 2. Mestna občina Ptuj: Javno naročilo za vitalizacijo Ptujskega jezera - ureditev pristanišča, vstopno izstopnih mest, veslaške proge in plovbnih poti (ESRR), 3. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: Portal - SIO - zadnja faza (ESS), 4. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: SIO 2008 - 5 sklopov - zadnja faza (ESS), 5. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: programska oprema za spletno pošto - zadnja faza (ESS) in 6. Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.: Najem linij za varno medkrajevno podatkovno omrežje (ESRR). Kot dokazilo je izbrani ponudnik predložil še izpisek iz svoje spletne strani Arhiv javnih naročil in seznam javnih naročil.

Naročnik je v postopku javnega naročanja izbranega ponudnika s pozivom z dne 20. 1. 2009 pozval, da ponudbo med drugim dopolni v delu referenc z ustreznimi dokazili o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR), oziroma da dopolni predložene reference tako, da bo razvidna vrednost projekta in tip sofinanciranja projekta. Iz vsake predložene reference mora biti razvidna vrednost projekta in naveden tip sofinanciranja projekta.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 23. 1. 2008 (katero je naročniku posredoval dne 23. 1. 2009), podal pravočasno dopolnitev ponudbe. V dokumentu "Zadeva: Dopolnitev ponudbe" je navedel iste referenčne postopke javnih naročil, kot v ponudbi, dodal je vrednost projektov in tip sofinanciranja, in sicer: 1. Občina Žužemberk: Izgradnja cestne in komunalne infrastrukture Žužemberk (ESRR), vrednost projekta (končna vrednost oddanega naročila): 486.288,75 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski sklad za regionalni razvoj, 2. Mestna občina Ptuj: Javno naročilo za vitalizacijo Ptujskega jezera - ureditev pristanišča, vstopno izstopnih mest, veslaške proge in plovbnih poti (ESRR), vrednost projekta: cca 750.000,00 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski sklad za regionalni razvoj, 3. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: Portal - SIO (ESS), vrednost projekta (končna vrednost oddanega naročila): 26.974,00 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski socialni sklad, 4. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: SIO 2008 - 5 sklopov - zadnja faza (ESS), vrednost projekta (končna vrednost oddanega naročila): 352.990,00 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski socialni sklad, 5. Arnes - Razvoj in izvedba e-storitev in podpore izobraževalcev na internetu za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, administraciji in drugje: programska oprema za spletno pošto (ESS), vrednost projekta (končna vrednost oddanega naročila): 27.800,00 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski socialni sklad in 6. Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.: Najem VPN povezav za varno medkrajevno namensko omrežje (ESRR), vrednost projekta (končna vrednost oddanega naročila): 105.667,21 EUR brez DDV, Tip sofinanciranja: Evropski sklad za regionalni razvoj.

Iz zgoraj citiranega referenčnega pogoja naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da so morali ponudniki za izkazovanje ustrezne tehnične sposobnosti predložiti eno ali več dokazil, ki izkazujejo vsaj tri uspešno zaključene ali potrjene razpisne dokumentacije, ki so bile izdelane za projekt, ki je tako po vrednosti kot tipu primerljiv obravnavanemu projektu, t.j. izbira izvajalca gradbenih del - Kanalizacijsko omrežje Lendava.

Državna revizijska komisija je glede na takšno zahtevo naročnika najprej presodila, ali je izbrani ponudnik s ponudbo in dopolnitvijo ponudbe predložil dokazilo, ki izkazuje, da je izdelal vsaj tri uspešno zaključene ali potrjene razpisne dokumentacije za projekt, ki je po vrednosti primerljiv konkretnemu projektu. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zatrjeval, da reference izbranega ponudnika po vrednosti niso primerljive z razpisanim projektom.

Za ugotovitev vrednosti razpisanega projekta je Državna revizijska komisija od naročnika pridobila podatke o vrednosti celotnega projekta za izbiro izvajalca gradbenih del - Kanalizacijsko omrežje Lendava, za oba sklopa skupaj (prvi sklop: izgradnja primarnih vodov kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav (Dolinska kanalizacija) in drugi sklop: izgradnja sekundarnih vodov in kapacitet čistilnih naprav (Kanalizacijska infrastruktura)), za katera naj bi izbrani izvajalec pripravil razpisno dokumentacijo in izvedel ostale potrebne storitve v okviru postopka javnega naročila, kot to izhaja iz Povabila k oddaji ponudbe z dne 25. 11. 2008. Naročnik je podal pojasnila z vlogo z dne 18. 3. 2009, kot dokaz pa predložil Investicijski dokument za sekundarno kanalizacijo (v okviru operacije Kanalizacijska infrastruktura v povezavi z naravo) z dne 25. 9. 2008 in Prilogo 1 k odločbi št. KS OP ROPI/5/1/Dolinska kanalizacija/0.

Naročnik je pojasnil, da znaša celotna vrednost gradbenih del za izgradnjo kanalizacije Lendava, ki je predmet tega razpisa, v višini 3.147.856, 00 EUR brez DDV, oz. v višini 3.777.427,00 EUR z DDV. Iz Priloge 1 k odločbi št. KS OP ROPI/5/1/Dolinska kanalizacija/0, na str. 10, tabela: Projekt 3: Kanalizacija Lendava znašajo stroški projekta za gradbena dela za izgradnjo primarnih vodov v višini 2.828.163,00 EUR brez DDV, pri čemer te vrednosti po pojasnilu naročnika zajemajo tudi izgradnjo primarnih vodov na lokaciji C (Lendavske in Dolgovaške gorice), ki niso predmet obravnavanega razpisa, zato je potrebno upoštevati strošek le v višini 2.778.825,00 EUR z DDV. Iz Investicijskega dokumenta za sekundarno kanalizacijo (v okviru operacije Kanalizacijska infrastruktura v povezavi z naravo), na str. 15, v Tabeli 1: Ocena celotnih investicijskih stroškov operacije po tekočih cenah, pa izhaja strošek gradbenih del za izvedbo sekundarne kanalizacije v višini 998.602,00 EUR z DDV. Iz slednjega je Državna revizijska komisija kot podatek o vrednosti razpisanega projekta upoštevala kot podatek v višini 3.147.856,00 EUR brez DDV.

Izbrani ponudnik je v ponudbi in dopolnitvi ponudbe navajal šest referenčnih projektov, ki so znašali v višini 750.000,00 EUR brez DDV, 486.288,75 EUR brez DDV, 352.990,00 EUR brez DDV, 105.667,21 EUR brez DDV, 27.800,00 EUR brez DDV in 26.974,00 EUR brez DDV. Naročnik v pogoju ni izrecno zapisal, koliko bi morala znašati najnižja vrednost reference, da bi jo štel kot ustrezno, ampak je postavil pogoj po vrednosti primerljive reference. Ob upoštevanju vrednosti konkretnega projekta v višini 3.147.856,00 EUR brez DDV po oceni Državne revizijske komisije referenčni projekti izbranega ponudnika po višini niso primerljivi z razpisanim projektom. Razpisani projekt namreč po višini dosega 4-kratni in višji večkratnik referenčnih projektov izbranega ponudnika, kar pa ne more biti primerljiva vrednost, kot jo je zahteval naročnik. Takšno oceno je mogoče zavzeti tudi iz samega namena dokazovanja tehnične sposobnosti ponudnika, saj ponudniki prav s tem pogojem dokažejo, da so že (kvalitetno) opravili storitve, ki so primerljive razpisani storitvi in bodo tako sposobni izvesti tudi razpisano naročilo.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju ugotovljenega zaključila, da izbrani ponudnik z dokazili o referencah, ki jih je navedel v ponudbi in dopolnitvi ponudbe, ni izpolnil naročnikovega pogoja po predložitvi dokazila o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti. Posledično so te reference izbranega ponudnika neustrezne, ponudba izbranega ponudnika pa iz tega razloga skladno z 19. točko 2. člena ZJN-2 nepravilna. Pri tem Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na neustreznost predloženih referenčnih dokazil izbranega ponudnika po primerljivosti tipa sofinanciranja, saj so bile reference ugotovljene kot neustrezne že iz razloga neustrezne višine in kakršnakoli nadaljnja presoja ne bi več vplivala na drugačno ugotovitev.

Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi neustreznost predloženih referenčnih dokazil ponudnika SIB, d.o.o., Malečnik 18, Malečnik (v nadaljevanju: ponudnik SIB), ki je bil po merilu uvrščen na drugo mesto, je Državna revizijska komisija presodila tudi ustreznost referenčnih dokazil slednjega ponudnika, katerega ponudbo je naročnik ocenil kot popolno.

Po vpogledu v ponudbo ponudnika SIB je Državna revizijska komisija ugotovila, da je slednji v dokumentu "Referenčna lista" navedel šest referenc: 1. Občina Črna na Koroškem: Izkoriščanje izvirske vode Topla, 2. Občina Lovrenc na Pohorju: Rekonstrukcija občinske lokalne ceste Lovrenc na Pohorju - Lehen, 3. Občina šoštanj: Revitalizacija zgodovinskega središča šoštanj - Muzej usnjarstva I. faza, 4. Občina Duplek: Zamenjava vodovodnih cevovodov zaradi zmanjšanja vodnih izgub na območju Občine Duplek, Obnova lokalne ceste Dupleški vrh, 5. Občina Oplotnica: Izgradnja kulturno turističnega centra in 6. Občina Hajdina: Izgradnja sekundarne kanalizacije v Občini Hajdina.

Naročnik je v postopku javnega naročanja tudi ponudnika SIB s pozivom z dne 20. 1. 2009 pozval, da ponudbo med drugim dopolni v delu referenc z ustreznimi dokazili o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR), oziroma da dopolni predložene reference tako, da bo razvidna vrednost projekta in tip sofinanciranja projekta. Iz vsake predložene reference mora biti razvidna vrednost projekta in naveden tip sofinanciranja projekta. Rok za dopolnitev ponudbe je bil do 26. 1. 2009 do 10.00 ure.

Iz poštne povratnice izhaja, da je ponudnik SIB poziv naročnika za dopolnitev ponudbe prejel dne 22. 1. 2009, vendar dopolnitve ponudbe v roku do 26. 1. 2009 do 10.00 ure (niti po tem roku) naročniku ni predložil. Zaradi navedenega bi moral naročnik ponudbo ponudnika SIB že iz razloga, ker ni v roku ustrezno dopolnil ponudbe, skladno s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2, izločiti. Tudi sicer pa je potrebno ugotoviti, da ponudnik SIB niti v ponudbi ni predložil ustreznih dokazil, ki bi dokazovala vsaj tri uspešno zaključene/ potrjene razpisne dokumentacije za primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR). Ponudnik SIB je namreč v ponudbi navedel zgolj podatke o naročnikih in nazivu javnih naročil, ki naj bi jih izvedel, medtem ko ni razvidna niti vrednost niti tip sofinanciranja projektov.

Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija za ponudnika SIB zaključila, da ni izpolnil naročnikovega pogoja po dopolnitvi ponudbe s predložitvijo ustreznih dokazil o vsaj treh uspešno zaključenih/ potrjenih razpisnih dokumentacijah za primerljive projekte po vrednosti in tipu sofinanciranja (Kohezijski sklad in strukturni sklad ESRR), zato je bila naročnikova dolžnost njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 41. in 45. členom ZJN-2, s tem, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki ni predložil pravilne in posledično popolne ponudbe. Naročnik je z navedenim ravnanjem kršil tudi določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ker ni izločil nepopolne ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik pa je kršil tudi določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2 s tem, ko ni izločil ponudbe ponudnika SIB, ki svoje ponudbe ni dopolnil v zahtevanem roku.

Zato je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja v primarnem pravovarstvenem predlogu in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila izbranemu ponudniku, vsebovano v Obvestilu o oddaji naročila, št. JN DK-2/2008, z dne 26. 1. 2009. Ob tem Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na popolnost ponudbe vlagatelja v referenčnem delu, saj slednje ni bilo predmet spora med strankama. Naročnik je namreč v postopku oddaje javnega naročila ponudbi vlagatelja priznal pravilnost in popolnost.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 700,00 EUR, za nagrado za opravljene storitve pooblaščenca v višini 318,50 EUR, za izdatke v višini 20,00 EUR, in 20% DDV na nagrado in izdatke v višini 67,70 EUR, vse skupaj v znesku 1.106,20 EUR. Državna revizijska komisija je ostale stroške kot nepotrebne zavrnila.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.106,20 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 6. 4. 2009



mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- OBČINA LENDAVA, Glavna ulica 20, Lendava
- Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana
- PRAETOR, d.o.o., Aljaževa ulica 7, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran