018-029/2009 Občina Brda

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07) v senatu predsednice Vesne Cukrov, kot predsednice senata in članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije javnega naročanja "Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko-banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline - oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Goriških Brd", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupni ponudbi: TELEG-M, d.o.o., Cesta v Pečale 36, Ljubljana, PRO ADRIA, d.o.o., Vrhovci c. 26/14, Ljubljana in RIKO, d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana, ki jih vse po pooblastilu zastopa Odvetniška družba KRIŽAJ & TRPIN, o.p., d.n.o., Komenskega 36, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, Dobrovo v Brdih (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 3. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je izvajal po odprtem postopku, objavil na portalu javnih naročil dne 22. 8. 2008 pod št. objave JN7122/2008 (spremembe JN7415/2008 dne 1. 9. 2008, JN8655/2008 dne 10. 10. 2008 in JN8775/2008 dne 15. 10. 2008) in v Uradnem glasilu ES dne 23. 8. 2008 pod št. objave 2008/S 163-220090 (spremembe 2008/S 171-228048 dne 4. 9. 2008, 2008/S 200-264661 dne 15. 10. 2008 in 2008/S 203-268541 dne 18. 10. 2008).

Naročnik je dne 17. 12. 2008 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 3542-13/2007-26, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudnikoma v skupni ponudbi PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina in CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu naročnikove dodatne obrazložitve odločitve, izdane dne 23. 12. 2008, pod št. 3542-13/2007, z vlogo z dne 6. 1. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga delno razveljavitev postopka predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na odločitev o popolnosti in v tem okviru primernosti in pravilnosti predloženih ponudb in oddajo javnega naročila. Vlagatelj se ne strinja z odločitvijo naročnika o izločitvi ponudbe vlagatelja kot neprimerne in nepopolne, prav tako pa se ne strinja z odločitvijo naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in najugodnejša za predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je primarno izpodbijal naročnikovo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe. Tako je vlagatelj glede izpolnjevanja pogojev iz točke 11. Podpoglavja 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, "da je ponudnik v zadnjih petih letih izgradil vsaj dva cevovoda ali kanalizaciji, katerih skupna dolžina zgrajenih objektov ne sme biti manjša od 3000 m", zatrjeval, da je navedeni pogoj izpolnil. Vlagatelj je v dokaz izpolnjevanja pogojev predložil obrazec 5.10 Reference ponudnika kot izvajalca in tri obrazce 5.11 Referenčna potrdila ponudnika, in sicer za reference Povljana, Crikvenica in Jadranovo. Glede reference Povljana je vlagatelj navajal, da naročnik ni imel nobenih pripomb, kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kar pomeni, da je navedena referenca v celoti ustrezna. Naročnik namreč ni obrazložil, čemu je to referenco opredelil kot nesprejemljivo, temveč je le pavšalno navedel, da se mu poraja dvom v pravilnost referenc vlagatelja, zaradi česar je vse reference opredelil kot nesprejemljive. Takšna obrazložitev ni ustrezna, saj se mora naročnik do vsake reference natančno opredeliti, še posebej ob dejstvu, da je vlagatelj navedel več referenc od potrebnih in predložil več referenčnih potrdil od zahtevanih. Naročnik v odločitvi o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008 obrazložitve sploh ni podal, v dodatni obrazložitvi odločitve z dne 23. 12. 2008 pa se ni opredelil do te reference. Dalje je vlagatelj glede reference Crikvenica, katero je naročnik opredelil kot nesprejemljivo, ker iz predložene dokumentacije prihaja do določenih razhajanj v dolžini cevovoda in časa izvedbe del, pojasnil, da je glede dolžine cevovoda na obrazcu 5.10 dejansko prišlo do napake, ki pa je vlagatelj v postopku ni opazil, naročnik pa ga glede tega ni pozval na pojasnilo. Dejansko je bil vodovod dolžine 6.440 m in ne 6.400 m, kot je bilo pomotoma navedeno v obrazcu 5.10 na str. 135 vlagateljeve ponudbe. V vsakem primeru gre za nebistveno napako, saj dolžina vodovoda bistveno presega zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Pri tej referenci je prišlo dejansko tudi do odstopanj oz. nedoslednosti v navedbi termina izvedbe projekta, med obrazcem 5.10 in obrazcem 5.11 na str. 144 ponudbe vlagatelja, kar naročnik vlagatelju upravičeno očita. Vendar pa sta oba termina znotraj okvira zadnjih petih let in tudi znotraj istih let 2004 in 2005, gre le za razliko pri navedbi mesecev, kar pa je verjetno posledica obstoja treh pogodb za izvedbo referenčnega posla in navedbe vlagatelja glede dejanske izvedbe del in navedbe referenčnega naročnika glede finančnih tokov. V vsakem primeru sta na obrazcu 5.11 navedeni dve kontaktni osebi referenčnega naročnika, pri katerih bi naročnik lahko preveril ustreznost referenc. Prav iz razloga možnosti preveritve referenc je naročnik tudi zahteval podatke o kontaktnih osebah referenčnih naročnikov in vlagatelju ni znano, zakaj se naročnik te možnosti ni poslužil. V zvezi z referenco Jadranovo, katero je naročnik opredelil kot nesprejemljivo, ker pogodbena vrednost del, ki so bila izvedena v letu 2006, presega prihodke vlagatelja kot matičnega podjetja in njegove podružnice na Hrvaškem, je vlagatelj navedel, da je takšna obrazložitev namenjena zgolj izločitvi vlagatelja. Resnična je sicer trditev naročnika o različnosti navedbe termina izvedbe del in termina finančnih tokov, kar pa je razumljivo, saj so se dela izvajala po več pogodbah in se plačevala na podlagi opravljenega dela z začasnimi situacijami z določenim odloženim plačilnim rokom. Zato je bila večina del, ki so bila sicer izvedena že v letu 2006, plačana v letu 2007, ko je bil objekt tudi tehnično in upravno prevzet, kar je vlagatelj pojasnil že tekom postopka, naročnik pa bi lahko navedeno preveril pri referenčnem naročniku, kolikor je dvomil v resničnost navedb vlagatelja. Skupni prihodki matičnega podjetja vlagatelja in njegove podružnice na Hrvaškem znašajo v višini, ki je bistveno višja od seštevka pogodbene vrednosti del po referenčnih poslih v tem obdobju. Odločitev naročnika, da je zaradi dvoma v pravilnost predloženih referenc vse reference vlagatelja opredelil kot nesprejemljive, je v nasprotju z namenom javnega naročanja in predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Vlagatelj je dalje nasprotoval ugotovitvi naročnika, da ponudba vlagatelja ni izpolnila točke 12 Podpoglavja 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, "da ima ponudnik enega odgovornega vodjo del in enega njegovega namestnika, ki vsak zase v zadnjih petih letih izkazujeta izkušnje odgovornega vodje del pri izvedbi vsaj dveh vodovodov/ kanalizacij v dolžini vsak vsaj 3000 m in sta skladno z ZGO vpisana v poklicno zbornico", oziroma skladno z objavo na Portalu javnih naročil dne 1. 9. 2008, da mora ključno osebje v zadnjih petih letih izkazovati izkušnje odgovornega vodje del pri izvedbi vsaj dveh vodovodov ali kanalizaciji; skupna dolžina objektov pa ne sme biti manjša od 3000 m. Vlagatelj je predložil obrazec 5.12 na str. 145 ponudbene dokumentacije in navedel imeni ključnega osebja, ki izpolnjujeta zahtevane pogoje. Na obrazcu 5.13 je priložil njuna življenjepisa in navedel referenčne projekte. Na obrazcu 5.14 na str. 150 ponudbe je predložil referenčno potrdilo Občine Vodice, iz katerega izhaja, da je J.Ž. v letih 2005 do 2008 vodil nadzor nad deli komunalnega opremljanja naselij na odseku Bukovica in Koseze ter v tem okviru izvajal dela odgovorne vodje del z izvajanjem nadzora nad gradnjo vodovoda v dolžini 4000 m, kanalizacije 2000 m in kanalizacije 5000 m. Dela so se izvajala na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju tehničnega in finančnega nadzora, št. 403-06-054/05-014/MS. Kljub eni pogodbi gre za tri samostojne enote, ker so se dela izvajala v različnih fazah in po posameznih odsekih. Ker je naročnik zahteval dve referenčni deli, izpolnjevanje pogojev ne more biti nezadostno, ker gre v enem primeru za vodovod, v drugem pa za kanalizacijo, ki sta dva samostojna objekta komunalne infrastrukture. Skupna dolžina objektov je 9000 m, kar za dvakrat presega zahtevani pogoj. Ker gre za dela, ki jih je naročil isti naročnik, je bila referenca potrjena na enem obrazcu za vse tri cevovode (1x vodovod in 2x kanalizacija), kar pa ne pomeni, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanega pogoja, saj razpisna dokumentacija ni zahtevala dveh referenčnih potrdil za vsakega od ključnih oseb. Enako velja za J.Ž. na obrazcu 6.14 na str. 151 ponudbe, ki je na podlagi pogodbe o izvajanju inženirskih storitev št. 403-06-028/04-06/MS izvajal dela odgovornega vodje pri gradnji objektov Bukovica, Utik in del Kosez v obdobju 2004 in 2008 (vodovod 4000 m, kanalizacija 2000 m in kanalizacija 3000 m), in sicer je vodil gradbeni nadzor in izvajal inženiring storitev vodenja projekta izgradnje komunalne infrastrukture. Vlagatelj je obe pogodbi naročniku predložil, skladno z naročnikovo zahtevo pa je dodatno predložil še pojasnilo Občine Vodice. Odločitev naročnika je bila v tem delu nepravilna in neobrazložena, prav tako ni podana podrobnejša obrazložitev v dodatni obrazložitvi odločitve naročnika o oddaji naročila. Naročnik ni pojasnil, na kakšni podlagi zahteva dve listinski referenčni potrdili za vsakega od navedenih ključnih oseb.

Naročnik je ponudbo vlagatelja izločil tudi zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 32 Tabele formalne popolnosti ponudbe, da je rok izvedbe del 941 dni od oddaje javnega naročila, kar je naročnik določil v točki II.3 objave. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zaradi letnega financiranja predvidel tudi časovno razporeditev posameznih faz izvedbe projekta in podprojekta in ponudnike posebej opozarjal in zahteval, da v terminskem planu upoštevajo faznost izvedbe del v obdobju treh let. Upoštevaje navedeno navodilo in razdelitev v tabeli 32 na posamezne dele projekta je vlagatelj predvidel za izvedbo del 875 dni, kar je manj od zahtevanih. Ker pa je za izvedbo v letu 2009 zaradi finančnega programa naročnika predvidenih relativno malo del, pride do prekinitve izvajanja del za čas od 8. 9. 2009 do začetka leta 2010, ko naj bi vlagatelj z deli nadaljeval. Do slednje prekinitve pa ne pride po volji vlagatelja, temveč po izrecni volji naročnika, ki ni zmožen zagotoviti kontinuiranega financiranja del, tako da bi dela lahko nemoteno potekala brez prekinitve. Zaradi velikega obsega del v letu 2011 in majhnega obsega del v letu 2009 je na strani vlagatelja in vseh drugih ponudnikov, razen izbranega ponudnika, prišlo do cca mesečne prekoračitve absolutno določenega roka. Absolutno določeni rok za izvedbo del je v nasprotju z zahtevo po triletnem neenakomernem delovnem programu, kar nujno povzroči prekinitev del. Zato je vlagatelj razumel, da se morajo dela izvesti v 941 dneh skladno s finančnim planom naročnika, tako da je vlagatelj predvidel dejansko 875 dni izvedbe del skladno s finančnim planom naročnika. Izbrani ponudnik pa v tem delu ponudbe v programu izvedbe del ni zajel vseh navedenih del iz obrazca 5.19, in sicer sanacije dveh rezervoarjev Gonjače, kar je razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega ocenjevanja. Graf izbranega ponudnika je nepopoln, njegov rok za izvedbo del pa nekompleten in neprimerljiv, saj izpustitev dela projekta povzroči skrajšanje potrebnega časa za izvedbo del. Takšno ravnanje naročnika pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj je naročnik glede bistveno istih vprašanj (dosega rokov) ponudnike obravnaval bistveno različno.

Vlagatelj je glede izpolnjevanja pogojev iz točke 33 Tabele formalne popolnosti, po predložitvi ustreznih dokazil o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, navedel, da je izpolnil vse zahteve iz točke 3 obrazca 5.19, kar naročnik tudi ni zanikal. Naročnik je v postopku zahteval dodatno dokazilo za deponijo, in sicer odločbo MOP o dovoljenju za odlaganje gradbenega materiala, ki jih ni zahteval v javnem naročilu in razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je za deponijo lastnika KG-EKO predložil tudi to dovoljenje, ki pa se upravičencu izdaja za obdobje štirih let in se za njegovo podaljšanje oz. obnovitev zaprosi šele ob njegovem izteku. Tako ni dvoma, da ima predvidena deponija zahtevano dovoljenje in ni nobenega razloga, da ga tudi po 30. 7. 2009 ne bi imela. V nasprotnem primeru bi moral vlagatelj zagotoviti drugo lokacijo deponije. Naročnik dovoljenja ni predvidel v javnem naročilu, prav tako niso bili postavljeni pogoji, kakšno mora biti dovoljenje oz. ni bila podana zahteva, da mora biti dovoljenje časovno pokrito s celotnim časom izvedbe del. Naročnik je iz istega razloga izločil tudi vse druge ponudbe, razen ponudbe izbranega ponudnika, kar kaže na to, da pogoji niso bili pravilno in zadostno definirani. Za lokacijo, ki jo je ponudil O.S., pa je vlagatelj poudaril, da ne gre za deponijo odvečnega materiala, temveč za začasno odlaganje izkopanega materiala do zasipa, kar je bistveno drugačna situacija kot deponija. Vlagatelj je torej naročniku ponudil več, kot je bilo zahtevano, saj je predvidel, da se izkopani material začasno odloži, po položitvi cevi pa se ta material uporabi za zasip, odvečni material pa se odpelje na deponijo v šmarje Sap. Glede nejasnosti med lokacijo deponije Peskokop šmarje Sap in lokaciji kamnoloma šmarje Sap v dovoljenju MOP je vlagatelj pojasnil, da gre za isto lokacijo, naročnik pa bi lahko v zvezi s tem zahteval pojasnilo. Po drugi strani pa iz spletnih strani MOP oz. ARSO izhaja, da tudi dovoljenje, ki ga je predložil izbrani ponudnik za deponijo Komunala Nova Gorica d.o.o., ni ustrezno, saj tudi temu upravljavcu poteče dovoljenje MOP pred zaključkom del skladno z rokom izvedbe del, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Navedeno tako kaže na različno obravnavanje ponudnikov glede istega vprašanja.

Vlagatelj je v nadaljevanju zatrjeval še določene nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Navedel je, da je bil ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika original le-te razvezan in s poškodovanim pečatom, kar pomeni, da ponudbena dokumentacija ni bila pripravljena skladno z zahtevo na str. 39 razpisne dokumentacije in je omogočala dodatno in naknadno vstavljanje dokumentov. Navedeno vlagatelju vzbuja dvom v korektnost vodenja postopka, saj tudi listine ponudbe izbranega ponudnika niso bile oštevilčene z zaporednimi številkami, temveč so bile na nekaterih mestih dodane podštevilke. Vlagatelj je dalje navajal, da mu ni bila dana možnost vpogleda v celotno ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v del ponujene opreme za vgraditev (tehnične zahteve) in v rekapitulacijo stroškov. Izbrani ponudnik je vpogledu nasprotoval, ker naj bi šlo za poslovno skrivnost, čemur je naročnik nepravilno ugodil. Dokumenti, ki so bili v ponudbi označeni kot poslovna tajnost, niso bili določeni kot poslovna tajnost skladno z ZGD, zato je bila označba brezpredmetna in je naročnik ne bi smel upoštevati. Navedeno vlagatelja vodi v dvom, da je bila ponujena oprema skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato iz previdnosti uveljavlja, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni bila skladna z zahtevami javnega naročila in razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je še navedel, da naročnik dodatne obrazložitve oddaje naročila ni obrazložil skladno z ZJN-2, saj ni obrazložil prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, kar je vlagatelju onemogočilo primerjavo obeh ponudb in možnost preveritve odločitve naročnika. S takšno obrazložitvijo je naročnik vlagatelju kršil pravico do pravnega sredstva.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2009 dopolnil zahtevek za revizijo z dokazilom o plačani taksi za revizijo. Dodatno je navajal nekaj novih dejstev v zvezi z revizijsko navedbo o izpolnjevanju pogoja roka za izvedbo del.

Naročnik je dne 2. 2. 2009, pod št. 3542-13/2007-40, sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja in o zavrženju dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 19. 1. 2009.

Naročnik je v zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja o izpolnjevanju referenčnega pogoja iz točke 11 Podpoglavja 1.2 navedel, da je iz odločitve o oddaji naročila razvidno, da ponudnik ni ustrezno obrazložil zahtevanih referenc in povezav med predloženimi pogodbami. Naročnik je s pozivom na dopolnitev vlagateljeve ponudbe z dne 14. 11. 2008 med drugim želel preveriti resničnost referenčnih potrdil. Tako je vlagatelja pozval, da predloži ustrezna dokazila (pogodbe), iz katerih bo jasno razvidno, da je ponudnik sklenil gradbene pogodbe z investitorjem, in kaj konkretno so obsegala dela po pogodbi. Za referenčni projekt Jadranovo je vlagatelj posredoval zgolj eno pogodbo št. 74/2004 z dne 6. 10. 2004, ki pa ne potrjuje navedb iz referenčnega potrdila, saj iz predloženih dokazil ni mogoče zaključiti, da so bila dela opravljena v dogovorjenem roku in uspešno. Pogodba je bila podpisana dne 6. 10. 2004, čas izvedbe je bil določen 135 delovnih dni od uvedbe v delo, medte, ko iz referenčnega potrdila izhaja čas izvedbe december 2005 - december 2006, kar se ne ujema s pogodbo. Kolikor so se dela izvajala po več pogodbah, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi moral vlagatelj predložiti vse te pogodbe v fazi dopolnjevanja ponudbe. Vlagatelj je glede slednjega referenčnega projekta podal še obrazložitev, iz katere je razvidno, da je bila podružnica matičnega podjetja Proadria d.o.o., Ljubljana, ustanovljena leta 2000 na Reki/ Viškovo, za potrebe investicijske dejavnosti v R Hrvaški. Pogodbe o izgradnji cevovodov je pridobila matična firma na mednarodnih javnih nastopih, kjer je nastopala kot ponudnik s svojo podružnico. Vsa gradbena in ostala dela, opravljena v R Hrvaški, je podružnica fakturirala končnemu uporabniku - hrvaškemu investitorju, zaradi sistema davka na dodano vrednost in njegove uporabe v poslovanju v R Hrvaški. Referenčno potrdilo je bilo izdano za višino, ki znatno presega prihodke podružnice in matične firme za leto 2006, v katerem je bilo objekt zgrajen. Zato naročnik ni mogel sprejeti razlage vlagatelja, da je različnost navedbe termina izvedbe del in termina finančnih tokov razumljiva, saj navedeno ni razvidno iz predloženih dokazil, poleg tega je naročnik preverjal resničnost referenc na podlagi s strani vlagatelja predloženih pogodb, ni pa razpolagal z domnevnimi drugimi pogodbami. Naročnik še opozarja, da mora biti vlagatelju znano, da se plačila po pogodbah računovodsko vselej knjižijo v obračunsko (davčno) leto, v katerih so bile dela izvedena in ne v leto, v katerih so bila obračunana. Glede referenčnega potrdila Crikvenica je naročnik pojasnil, da je po pridobitvi dopolnitve ponudbe ugotovil neskladja v datumih. Vlagatelj je podpisal tri pogodbe za gradnjo vodovoda, vse dne 9. 1. 2003. V referenčnem potrdilu, kjer se projekt imenuje Gornja cona Crikvenica: LadviÄ", BeniÄ"i, ZoričiÄ"i (iz pogodb pa ni razvidno, da bi vlagatelj izvedel dela v kraju LadviÄ"), je kot čas izvedbe projekta naveden november 2004 do november 2005, medtem ko je v obrazcu 5.10 in 5.11 ponudbe vlagatelja naveden datum izvedbe april 2004 - februar 2005. Zato je razvidna neskladnost med datumi izvedbe iz obrazcev 5.10 in 5.11 v ponudbi vlagatelja, kar priznava tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, ko navaja, da je pri tej referenci dejansko prišlo do odstopanj oz. nedoslednosti v navedbi termina projekta. Predložene pogodbe pa prav tako ne potrjujejo navedb v referenčnem potrdilu, da so dela bila opravljena v dogovorjenem roku in uspešno. Pogodbe so bile podpisane dne 9. 1. 2003, po pogodbah se je izvajalec obvezal izvesti dela v roku 120 dni, pri eni pogodbi pa v roku 150 dni od uvedbe v delo. Kot izhaja iz referenčnega potrdila, je vlagatelj dela izvajal šele od novembra 2004 do novembra 2005, kar ni skladno s pogodbo. Vlagateljeva dopolnitev ponudbe ni potrdila resničnosti reference. Naročnik še dodaja, da obstaja tudi neskladnost med dolžinami cevovodov, in sicer je v referenčnem potrdilu navedena dolžina 6.640 m, v obrazcu 5.10 pa 6.600 m. Vlagatelj s predloženimi pogodbami tako ni uspel potrditi resničnosti navedb v referenčnem potrdilu.

Naročnik je dalje glede izpolnjevanja pogojev za odgovornega vodjo del in namestnika odgovorne vodje del odgovoril, da je postavljena zahteva v razpisni dokumentaciji skladna s 1. odstavkom 2. člena ZGO-1, točko 4.3.2, po kateri je odgovorni vodja del posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Naročnik je vlagatelja tudi v tem delu dne 14. 11. 2008 pozval, da predloži pogodbe za predložene in potrjene reference ter pojasnilo, kdo je bil odgovorni vodja del na objektu Komunalno opremljanje Bukovica - Koseze. Vlagatelj je namreč v ponudbi za odgovornega vodjo del in namestnika navedel isto referenco, in sicer za Komunalno opremljanje Bukovica - Koseze, iz česar naj bi izhajalo, da sta bila tako J.Ž. kot J. Ž. odgovorni vodje del v celotni dolžini vodovoda in kanalizacije, kar pa ni skladno z ZGO-1 in zahtevo iz razpisne dokumentacije, po kateri sta morala imeti odgovorni vodja del in namestnik odgovorne vodje vsak zase zahtevane izkušnje. Iz pogodbe št. 403-06-054/05-014/MS izhaja, ki jo je predložil vlagatelj, izhaja, da je bil J.Ž. določen za gradbeni nadzor, J.Ž. pa le pooblaščeni predstavnik izvajalca, zato je referenčno potrdilo za J.Ž. neustrezno in neresnično, saj je v slednjem navedeno, da je bil J.Ž. odgovorni vodja del za nadzor, kar pa ne izhaja iz pogodbe. Glede J.Ž. naročnik je naročnik ugotovil, da se referenčno potrdilo na obrazcu 5.14 nanaša na nadzor nad deli komunalnega opremljanja naselij na odseku Bukovica in Koseze, iz česar izhaja, da ni bil odgovorni vodja del pri izvedbi komunalnega opremljanja. Slednje je potrdil tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, kjer je sicer najprej zapisal, da je J.Ž. izvajal dela odgovornega vodje del pri gradnji objektov Bukovica, Utik in del Kosez, potem pa, da je vodil gradbeni nadzor in izvajal inženiring storitev vodenja projekta izgradnje komunalne infrastrukture. Vsebina reference tako ne zajema izvedbe del, temveč nadzor. ZGO-1 jasno ločuje nadzor od izvedbe del, kar pomeni, da se referenca za nadzor na nekem projektu ne more uporabiti kot referenca za izvedbo del. Nadzornik je lahko le oseba, ki v zvezi z objektom, nad katerega gradnjo opravlja gradbeni nadzor, ne nastopa kot izvajalec gradbenih del, medtem ko je odgovorni vodja del ravno predstavnik izvajalca na gradbišču. Vlagatelj je dne 2. 12. 2008 po roku za predložitev dopolnitve ponudbe, naročniku posredoval dodatno pojasnilo, v prilogi katerega je podal dopis Občine Vodice, iz katerega izhaja, da naj bi bil J.Ž. odgovorni vodja del na odseku Bukovica - Koseze po pogodbi št. 403-06-054/05-14/MS, na izgradnji objektov - izvajanju gradbenih in ostalih del komunalne infrastrukture. Ker je vlagatelj slednjo dopolnitev posredoval po poteku roka za dopolnitev ponudb, naročnik takšne dopolnitve ni smel upoštevati. Tudi sicer je vsebina pojasnila v nasprotju z vsebino pogodbe št. 403-06-054/05-14/MS, iz katere izhaja, da je bil J.Ž. določen za gradbeni nadzor, J.Ž. pa pooblaščeni predstavnik izvajalca, vse skupaj pa ne potrjuje navedb v referenčnem potrdilu, kar je želel naročnik z dopolnitvijo ponudbe preveriti.

Glede daljšega roka za izvedbo del je naročnik ugotovil, da je v obrazcu 5.2 Dodatek k ponudbi na str. 280 razpisne dokumentacije določil rok za dokončanje del 941 dni, med strankami pa ni sporno, da je vlagatelj prekoračil slednji rok. Naročnik pa se ne strinja z vlagateljem, da naj bi do prekinitve del prišlo po izrecni volji naročnika, ki ni zmožen zagotoviti kontinuiranega financiranja del, tako da bi dela potekala brez prekinitve. Zahtevana faznost izvedbe ne pomeni, da je naročnik zahteval prekinitev del. Tako ne drži, da je rok za izvedbo del v nasprotju z zahtevo po triletnem neenakomernem delovnem programu, kar je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izpolnjuje pogoj. Hkrati je navedba vlagatelja prepozna po 6. odstavku 12. člena ZRPJN. Glede navedbe vlagatelja, da graf izbranega ponudnika za izvedbo del ni popoln, je naročnik ugotovil, da je v ponudbenem terminskem planu izbranega ponudnika pod točko 5 jasno navedena aktivnost Odsek 39: Gonjače, pod to številko je vključen tako Primarni vodovod Gonjače, kot tudi sanacija dveh rezervoarjev. Vlagatelj je v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 20. 1. 2009 podal dodatne navedbe, katere pa naročnik zaradi prepoznosti ni upošteval.

Naročnik je v zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev v delu predložitve dokazil o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo ugotovil, da je vlagatelj predložil dovoljenje MOP z dne 8. 7. 2005 in izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo. Razvidna je neskladnost v imenovanju lokacije deponije, iz dovoljenja MOP pa izhaja, da dovoljenje velja le do 30. 7. 2009, torej deponija ni zagotovljena niti za prvo leto gradnje. Glede dovoljenja s strani lastnika O. S. pa je naročnik pojasnil, da dovoljenje ne zadostuje za odlaganje odvečnega materiala, ker je potrebno tudi okoljevarstveno dovoljenje, česar pa vlagatelj ni predložil.

Naročnik je v nadaljevanju odgovoril na revizijske navedbe vlagatelja, povezane s preostalimi trditvami o domnevni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Pri ponudbi izbranega ponudnika se je zaradi prekratke vrvice strgal papirnati pečat, vendar je bila ponudba ob njeni oddaji pravilno zapečatena. Pečati so tudi na kopijah ponudb izbranega ponudnika, kjer so nepoškodovani. Glede omejitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika iz razloga poslovne skrivnosti se je naročnik skliceval na odločitev Državne revizijske komisije pod št. 018-185/2008.

V zvezi z navedbo vlagatelja glede dodatne naročnikove obrazložitve o oddaji naročila je naročnik navedel, da je bila prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja očitna že iz odločitve o oddaji javnega naročila. Ponudba izbranega ponudnika je bila popolna, medtem ko je bila ponudba vlagatelja nepopolna. Ker je bilo edino merilo za izbor najnižja cena, izbrani ponudnik pa je edini predložil popolno ponudbo, je naročnik izbral slednjo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 2. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal dodatna dejstva v zvezi z že očitanimi kršitvami iz zahtevka za revizijo in predložil kot dokaz vlogo z dne 20. 11. 2008.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 2. 3. 2009 v smislu stranske intervencije podal svoja stališča v zvezi s pravočasnostjo vložitve zahtevka za revizijo. Navedel je, da iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da naj bi vlagatelj zamudil zakonski prekluzivni rok 10 dni za vložitev zahtevka za revizijo. Pri tem je izhajal iz predpostavke, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel istega dne 18. 12. 2008, kot izbrani ponudnik, iz česar izhaja, da se je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel z dnem 29. 12. 2008. Izbrani ponudnik se je v postopku seznanil tudi z dejstvom, da je vlagatelj podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer ni seznanjen, kdaj je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Sicer pa odločitev o oddaji naročila vsebuje tako razloge za izbiro izbranega ponudnika kot tudi razloge za neizbiro ostalih ponudnikov, zaradi česar po mnenju izbranega ponudnika niso podani pogoji iz 3. odstavka 79. člena ZJN-2, ki bi upravičevali vložitev zahteve po dodatni obrazložitvi in posledično podaljšanje roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je po pooblaščencu, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1b, Nova Gorica, z vlogo z dne 12. 2. 2009 in 24. 2. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila, ponudbo vlagatelja v izvirniku in pet kopij, ponudbo izbranega ponudnika v izvirniku in pet kopij, ter dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.
Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik dokumentacijo odstopil po pooblaščencu, katerega je pisno pooblastil s pooblastilom, št. 3542-0013/2007-48 datiranim dne 15. 1. 2008, za pošiljanje potrebne dokumentacije na Državno revizijsko komisijo, je Državna revizijska komisija odstop dokumentacije štela kot dejanje, ki ne pomeni vsebinskega odločanja, ki bi nosilo pravne posledice v smislu neposrednega odločanja o pravicah ali obveznostih (takšno stališče izhaja že iz odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-49/2006). Ob upoštevanju načela hitrosti kot enega temeljnih načel ZRPJN, pa tega dejanja ni obravnavala kot nedopustnega.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebnega zavrnila dokazni predlog vlagatelja z zaslišanjem Rudija Pogačnika in Bojana Miriča, saj je ocenila, da je z izvedenimi listinskimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 19. 1. 2009, saj so slednja prepozna ob upoštevanju 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, ki je določen v 1. odstavku 12. člena ZRPJN v zvezi s 3. odstavkom Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), ki se je v obravnavanem primeru glede na prejem dodatne naročnikove obrazložitve o oddaji naročila dne 29. 12. 2008, za vlagatelja iztekel z dnem 8. 1. 2009. Vlagatelj bi namreč lahko po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo navajal zgolj tista nova dejstva in predlagal le tiste nove dokaze, za katere bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel prej navajati oziroma predlagati. Takšno stališče je Državna revizijska komisija že zavzela v več svojih odločitvah, smiselno pa ga je povzeti tudi iz 286. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročila, glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Slednja določba 286. člena ZPP določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke; kasneje pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Ker v revizijskem postopku naročnik skladno s 16. členom ZRPJN odloča na podlagi dejstev in dokazov iz vloženega zahtevka za revizijo, za vložitev zahtevka pa je z zakonom predpisan rok, ni mogoče upoštevati dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navaja oziroma predlaga po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, razen, če bi hkrati zatrjeval in izkazal, da dejstev in dokazov ni mogel navajati oziroma predlagati v roku za vložitev zahtevka za revizijo. Citirano pravilo udejanja tudi eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Slednjega pa vlagatelj v obravnavanem primeru v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 19. 1. 2009 ni niti zatrjeval niti dokazal.

Iz smiselno enakih razlogov Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 6. 2. 2009, medtem ko je predloženi dokaz v tem obvestilu (vloga vlagatelja z dne 20. 11. 2008, s katero je vlagatelj dopolnil oz. pojasnil svojo ponudbo), predložil v postopku že naročnik in ga je Državna revizijska komisija iz slednjega razloga upoštevala pri odločitvi. Takšno stališče je v slednjem primeru smiselno povzeti iz 337. člena ZPP, skladno s katerim sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Potem ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v obvestilu z dne 6. 2. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločitvi ni upoštevala.

Državna revizijska komisija pri odločitvi tudi ni upoštevala dejstev, ki jih je navajal pooblaščenec naročnika, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1b, Nova Gorica, v vlogi z dne 12. 2. 2009, s katero je odstopil dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Kot izhaja iz predloženega pooblastila naročnika, datiranega dne 4. 2. 2008, je naročnik pooblaščenca pooblastil za izvedbo postopka oddaje obravnavanega javnega naročila; iz pooblastila, št. 3542-0013/2007-48, datiranega dne 15. 1. 2008, pa izhaja, da je bil pooblaščenec pooblaščen za pošiljanje vse potrebne dokumentacije na Državno revizijsko komisijo. Ker pooblaščenec ni pooblaščen za navajanje kakršnihkoli dejstev v zvezi z zahtevkom za revizijo oziroma revizijskim postopkom v imenu naročnika, Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je pooblaščenec navajal v vlogi z dne 12. 2. 2009.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju na podlagi izvedenega dokaznega postopka kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku in dne 17. 12. 2008, pod št. 3542-13/2007-26 sprejel odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve slednje odločitve izhaja, da je naročnik izmed petih prejetih ponudb kot popolno in najugodnejšo ocenil ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno in nepravilno ter jo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja, ker vlagatelj ni izpolnil vseh zahtevanih pogojev. Naročnik je na podlagi zahteve vlagatelja z dne 19. 12. 2008 vlagatelju dne 23. 12. 2008, pod št. 3542-13/2007-30 posredoval Dodatno obrazložitev odločitve v skladu s 3. odst. 79. člena ZJN-2 v zadevi oddaje javnega naročila št. 3542-13/2007-26 z dne 17. 12. 2008.

Državna revizijska komisija je v smislu 2. odstavka 21. člena ZRPJN obravnavala tudi navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 2. 3. 2009, ki se nanašajo na (ne)pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, saj je ocenila, da gre za presojo okoliščin, na katere Državna revizijska komisija tudi sicer pazi po uradni dolžnosti ob smiselni uporabi 1. odstavka 274. člena ZPP. Državna revizijska komisija je zato še pred meritorno presojo zahtevka za revizijo preverila, ali je slednji vložen v zakonskem roku skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN v zvezi s 3. odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).

ZRPJN v 1. odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. V primeru, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti), ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10-dnevni prekluzivni rok, ki začne teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti).

Iz določbe 1. odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti z ugotovitvami in razlogi zanjo ter o njej pisno obvestiti ponudnike. ZJN-2 daje ponudniku, ki ni bil izbran, v 3. odstavku 79. člena možnost, da lahko po prejemu odločitve o oddaji naročila od naročnika v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V zahtevi mora ponudnik jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. V kolikor takšna zahteva vlagatelja ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo.

Iz določbe 3. odstavka 79. člena ZJN-2 torej izhaja, da ima vsak ponudnik, ki ni bil izbran, pravico, da vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kolikor le-ta ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika. Slednja določba je namenjena učinkovitemu pravnemu varstvu tistega ponudnika, ki ni bil izbran, da se seznani z (vsemi) razlogi, zakaj je bila njegova ponudba zavrnjena, hkrati pa s prednostmi izbrane ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika. Po mnenju Državne revizijske komisije pa slednje pravice (v smislu zahteve po dodatni obrazložitvi) ni mogoče odvzeti ponudniku, četudi je naročnik v odločitvi o oddaji naročila slednje okoliščine že navedel (takšno stališče je Državna revizijska komisija že zavzela v svojih odločitvah, tako npr. v odločitvi št. 018-200/2008). Gre za pravico, povezano z učinkovitim pravnim varstvom, in kolikor posamezni ponudnik meni, da obrazložitev ni zadostna (gre torej za subjektivno presojo), ima pravico do dodatne obrazložitve, saj se bo na tak način (na podlagi več informacij) lahko odločil, ali bo potrebno uporabiti pravna sredstva, ki jih ima na voljo.

Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila, št. 3542-13/2007-26 z dne 17. 12. 2008 izhaja, da je naročnik ponudnike obvestil o izbiri ponudbe izbranega ponudnika, glede katere je v obrazložitvi navedel, da je ponudba popolna in glede na merilo razpisne dokumentacije (ponudbena cena) najugodnejša. V zvezi s ponudbo vlagatelja pa je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navajal, da je ponudba neprimerna in nepravilna ter izločena iz nadaljnjega ocenjevanja, ker ponudnik ni izpolnil določenih zahtevanih pogojev, katere je tudi povzel v nadaljevanju. Naročnik je na zahtevo vlagatelja izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, št. 3542-13/2007-30, z dne 23. 12. 2009, v kateri je določene razloge za neizpolnjevanje pogojev vlagatelja še podrobneje obrazložil. Skladno z gornjim stališčem Državne revizijske komisije, da ima vlagatelj pravico do vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ne glede na dejstvo, v "kolikšni meri" naročnik razloge navede že v odločitvi o oddaji naročila (čeprav Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je naročnik že v odločitvi o oddaji naročila pojasnil prednost ponudbe izbranega ponudnika (popolnost ponudbe) in razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja (neizpolnjevanje referenčnih in še nekaterih drugih pogojev), je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo štela kot dopustno skladno s 3. odstavkom 79. člena ZJN-2.

Vlagatelj je prejel odločitev naročnika o oddaji naročila (št. 3542-13/2007-26 z dne 17. 12. 2008) dne 18. 12. 2008, kot to izhaja iz datuma na poštni povratnici. Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev po faksu dne 22. 12. 2008, kar izhaja iz datuma poslanega faksa na sami zahtevi. Zahteva je bila torej vložena v predpisanem 5-dnevnem roku. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (št. 3542-13/2007-30 z dne 23. 12. 2008), katero je vlagatelj prejel dne 29. 12. 2008, kar prav tako izhaja iz datuma na poštni povratnici. Iz priložene poštne ovojnice k zahtevku za revizijo izhaja, da je bil slednji vložen dne 8. 1. 2009, torej v zakonskem 10-dnevnem roku, šteto od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je bil obravnavani zahtevek za revizijo vložen v predpisanem roku in je pravočasen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijski očitek vlagatelja, da naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve ni obrazložil prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, kar vlagatelju onemogoča primerjavo obeh ponudb in možnost preveritve odločitve naročnika.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik v odločitvi o oddaji naročila, št. 3542-13/2007-26 z dne 17. 12. 2008 na 2. strani navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in glede na merilo razpisne dokumentacije (ponudbena cena) najugodnejša. Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik vse preostale ponudbe (vključujoč vlagateljevo) označil kot nepopolne, kar prav tako izhaja iz citirane odločitve, je potrebno ugotoviti, da je bil vlagatelj nedvomno seznanjen, da je bila prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve (in vseh ostalih) ponudbe prav v tem, da je bila ponudba izbranega ponudnika edina popolna. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila tudi pojasnil, zakaj je vlagateljeva ponudba nepopolna (neizpolnjevanje referenčnih in še nekaterih drugih pogojev). Naročnik je imel na razpolago za izbiro le (edino) popolno ponudbo izbranega ponudnika in v nadaljevanju ni bilo več relevantno, kakšna je bila ponudbena cena, oziroma cenovna prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ostalih ponudb. Prednost ponudbe izbranega ponudnika je bila v tem, da jo je naročnik ocenil kot popolno, medtem, ko vlagateljeva ponudba po oceni naročnika ni izpolnila določenih pogojev (referenčnih in še nekaterih drugih pogojev, kot jih je navajal v odločitvi o oddaji naročila). Ker je bil vlagatelj seznanjen s prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, je njegovo zatrjevanje, da mu naj bi naročnik onemogočil primerjavo obeh ponudb in možnost preveritve odločitve naročnika, brezpredmetno. Posledično vlagatelju ni mogla nastati škoda zaradi tega, ker naj naročnik ne bi obrazložil prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj je naročnik to storil že z izdajo odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v primarnem delu, v katerem le-ta nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja neprimerna in nepravilna. Kot namreč izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in nepravilno, ker naj ponudnik ne bi izpolnil določenih pogojev iz razpisne dokumentacije.

Nepravilna ponudba je skladno z 19. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali pa ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Naročnik mora po 1. odstavku 80. člena ZJN-2 v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik kot najugodnejšo ponudbo izbere le eno izmed popolnih ponudb, torej tistih, ki so pravočasne, formalno popolne, sprejemljive, pravilne in primerne (16. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je nepopolne ponudbe dolžan izločiti. Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odstavka tega člena. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo prve alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj, z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Naročnik je kot prvi razlog izločitve vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008 navedel, da vlagatelj ni izpolnil točke 11 Podpoglavja 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik: "da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil vsaj dva (2) vodovoda ali kanalizaciji. Skupna dolžina zgrajenih objektov ne sme biti manjša od 3.000 m." Po ugotovitvah naročnika, ki izhajajo iz odločitve o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008, vlagatelj v tem delu kljub predloženim dokazilom ni ustrezno obrazložil zahtevanih referenc in povezav med predloženimi pogodbami. Poleg slednjega razloga pa je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 23. 12. 2008 navedel še dodatne razloge za izločitev določenih referenc.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila v Poglavju 1, Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, Podpoglavju 1.1 Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, točki 7.4 na strani 10, zapisal, da mora ponudnik zadostiti pogojem, navedenim v Podpoglavju 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, in skladno s tem priskrbeti vse dokumente, zahtevane v Podpoglavju 1.4 Sestavni deli ponudbe. V Podpoglavju 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, je naročnik na strani 28 navedel, da morajo ponudniki dokazati, da izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji in potrditi svojo sposobnost z zahtevanimi dokumenti. V primerih, ko za izpolnjevanje pogoja zadošča že izpolnitev zahtevanih obrazcev oziroma izjav, lahko ponudnik dodatno priloži ustrezne dokumente, ki dokazujejo resničnost podatkov na obrazcih (npr. potrdilo o registraciji, bilance uspeha, â??.). V okviru tehnične in kadrovske sposobnosti je naročnik pod zap. št. 11 na strani 35 zahteval izpolnitev naslednjega pogoja: "da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil vsaj dva (2) vodovoda/ kanalizaciji v dolžini vsak vsaj 3.000 m;"

Naročnik je vsebino slednjega pogoja nekoliko drugače zapisal v okviru dodatnih pojasnil, v Obvestilu o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenem na portalu javnih naročil dne 1. 9. 2008, pod št. objave JN7415/2008, tako da se je pogoj glasil: "da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil vsaj dva (2) vodovoda ali kanalizaciji. Skupna dolžina zgrajenih objektov ne sme biti manjša od 3.000 m." Ker je naročnik z navedenimi pojasnili pravočasno spremenil razpisno dokumentacijo skladno z 2. odstavkom 81. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija presojala vsebino pogoja, kot je bil zapisan v teh dodatnih pojasnilih.

Kot dokazilo za izpolnitev gornjega pogoja sta bila zahtevana Obrazec 5.10: Reference ponudnika kot izvajalca in Obrazec 5.11: Referenčna potrdila ponudnika, izdana s strani investitorjev v smislu vsebine, razvidne iz Poglavja 5 razpisne dokumentacije. V poglavju 5 Obrazci za sestavo ponudbe pa je naročnik predpisal vsebino obrazca 5.10 in 5.11.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja z dne 21. 10. 2008 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v Obrazcu 5.10 Reference ponudnika kot izvajalca navajal deset referenčnih del (štiri za partnerja Teleg-m, d.o.o., Ljubljana in šest za partnerja Proadria, d.o.o., Ljubljana) in predložil sedem Obrazcev 5.11 Referenčna potrdila naročnika.

Naročnik je v postopku javnega naročanja po prejemu ponudb vlagatelja z Zahtevkom št. 4 z dne 14. 11. 2008 pozval, da določene dele ponudbe natančneje pojasni in dopolni, in sicer najkasneje do dne 20. 11. 2008 do 13.00 ure. V točki 3. je vlagatelja pozval, da predloži ustrezna dokazila (pogodbe) za predložene in potrjene reference v ponudbi, iz katerih bo jasno razvidno, da je ponudnik sklenil gradbene pogodbe z investitorjem (npr. občina, komunalno podjetje, â??) in kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. V točki 6. pa je vlagatelja pozval, da za ponudnika v skupini ponudnikov Proadria, d.o.o., predloži ustrezna pojasnila o višini letnih prihodkov ponudnika, ki so nižji od potrjenih referenc ter pojasnilo, zakaj se prihodki podružnice ne seštevajo v prihodke pravne osebe.

Vlagatelj je pravočasno dne 20. 11. 2008 (kar ni sporno med strankama) predložil originalne pogodbe in kopije pogodb za predložene in potrjene reference, in sicer za tri reference (Povljana - ena pogodba, Crikvenica - tri pogodbe in Jadranovo - štiri pogodbe). V vlogi je vlagatelj v točki 3. še pojasnil, da je iz predloženih pogodb razvidno, da gre za kompletno izvedbo izgradnje cevovodov, črpališč in vodohranov po principu "izvedba na ključ" ali po principu "obračun del po gradbeni knjigi". V zvezi s podružnico matičnega podjetja Proadria, d.o.o., Ljubljana pa je vlagatelj v točki 6. navedel, da je bila podružnica ustanovljena leta 2000 na Reki/ Viškovo za potrebe investicijske dejavnosti v R Hrvaški, ker je bil to edini način, da lahko matična/ slovenska firma samostojno izvaja kompletne posle izvedbe projektov "na ključ". Naslov podružnice je bil spremenjen v letu 2005, ko je prišlo do selitve v Novi Vinodolski. Pogodbe o izgradnji cevovodov, črpališč ali vodohranov je pridobila matična firma na mednarodnih javnih razpisih, kjer je nastopala kot ponudnik skupaj s svojo hrvaško podružnico. Vsa gradbena in ostala dela na hrvaških tleh je podružnica fakturirala končnemu uporabniku - hrvaškemu investitorju, zaradi sistema davka na dodano vrednost in njegove uporabe v poslovanju na Hrvaškem. Oprema je prihajala do investitorjev tudi direktno. Letni prihodki podružnice in matične firme so bili v letu 2005 v višini 2.378.907 EUR, v letu 2006 v višini 607.121 EUR in v letu 2007 v višini 2.378.907 EUR, kar je več, kot znaša višina referenc za leta 2005, 2006 in 2007. Promet podružnice ni bil obravnavan kot promet matične firme, ker je realiziran promet podružnice s samostojnim računom na Hrvaškem, ki deluje pod davčno zakonodajo R Hrvaške in tam plačuje vse obveznosti. Vlagatelj je še priložil fotokopijo registracije podružnice in akt o spremembi sedeža.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjo dopolnitvijo oziroma pojasnilom vlagateljeve ponudbe ugotovila, da med strankama ni spora o formalnih ravnanjih naročnika v tem delu, da je naročnik imel v roku, ki ga je določil v Zahtevku št. 4 z dne 14. 11. 2008, pravico zahtevati od vlagatelja dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe, in da je vlagatelj predložil pojasnilo in dokumente v zvezi z referencami v zahtevanem roku. Tudi sicer je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da lahko naročnik za to, da bi razjasnil določene ponudbene dokumente, zahteva tudi dokumentacijo oz. dokazila, ki sicer v razpisni dokumentaciji niso bila izrecno zahtevana v smislu 6. odstavka 45. člena ZJN-2, so pa potrebna za razjasnitev okoliščin, na podlagi katerih lahko naročnik oceni, ali ponudnik sploh izpolnjuje posamezen pogoj (tako npr. v odločitvi št. 018-5/2009). Zato je Državna revizijska komisija presojala, ali je vlagatelj s ponudbo ter z dodatno predloženimi dokumenti in pojasnili z dne 20. 11. 2008 dokazal izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja in v zvezi s tem, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Prav iz slednjega razloga je namreč naročnik izločil ponudbo vlagatelja v referenčnem delu, saj je tako v odločitvi o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008 kot v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 23. 12. 2008 zatrjeval, da ponudnik ni ustrezno obrazložil zahtevanih referenc in povezav med predloženimi pogodbami. Vlagatelj pa je zatrjeval nasprotno, da je s predloženimi dokazili dokazal izpolnitev pogoja.

Državna revizijska komisija je na podlagi dokazil, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi z dne 21. 10. 2008 in v dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe z dne 20. 11. 2008, ocenila, da vlagateljeve štiri reference za partnerja Teleg-m, d.o.o., Ljubljana (gradbena dela na območju RS, kanalizacija Britof - Voge, montažna dela na ČN Britof Voge, Trojane - Podmilj) niso izpolnile zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Ponudnik je moral k ponudbi za predložiti tudi Obrazca 5.10 in 5.11, ki sta bila obvezni sestavni del ponudbe, kot to izhaja iz Podpoglavja 1.4, Sestavni deli ponudbe. V slednjem podpoglavju 1.4 je naročnik na str. 42 zapisal, da mora biti Obrazec 5.10 Reference ponudnika kot izvajalca izpolnjen in podpisan s strani ponudnika ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov vodilnega partnerja, Obrazci 5.11 Referenčna potrdila ponudnika, pa morajo biti priložena v smislu vsebine Obrazca 5.11 ter podpisana in žigosana s strani investitorjev. Iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da vlagatelj pri treh referencah (gradbena dela na območju RS, montažna dela na ČN Britof Voge, Trojane - Podmilj) niti v Obrazcu 5.10 niti v referenčnih potrdilih, ki jih je predložil namesto Obrazcev 5.11, ni navedel podatka o dolžini vodovoda/ kanalizacije (m), ki je bil sestavni (obvezni) del vsebine obrazcev. Pri slednjih referencah je vprašljiv tudi predmet pogodbenih del, saj, kot izhaja iz predloženih referenčnih potrdil, so dela predstavljala montažo čistilne naprave, izdelavo kabelske kanalizacije pri izgradnji optičnega omrežja in elektrostojno opremo predorov - instalacije pogonskih central. Za preostalo referenco (kanalizacija Britof - Voge) je vlagatelj v Obrazcu 5.10 sicer navedel dolžino vodovoda/ kanalizacije 2200 m, ki pa po vsebini ne ustreza naročnikovi zahtevi, da skupna dolžina zgrajenih objektov ne sme biti manjša od 3.000 m. Medtem ko v referenčnem potrdilu za kanalizacijo Britof - Voge ni navedel podatka o dolžini vodovoda/ kanalizacije. Iz navedenih razlogov je potrebne reference partnerja Teleg-m, d.o.o., Ljubljana kot neustrezne zavrniti, saj niso izpolnile vseh zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je ob tem še ugotovila, da vlagatelj za te reference ni predložil nobenih dokumentov, kot jih je zahteval naročnik s pozivom z dne 14. 11. 2008, s katerimi bi vlagatelj dokazal ustreznost v ponudbi predloženih referenc.

Državna revizijska komisija je kot neustrezne ocenila tudi nadaljnje tri reference za partnerja Proadria, d.o.o. Ljubljana (Smokvica, Bater, Ražanac), ki prav tako niso izpolnile zahtev naročnika iz podpoglavja 1.4, da morajo biti Obrazci 5.11 Referenčna potrdila ponudnika priložena v smislu vsebine Obrazca 5.11, ter podpisana in žigosana s strani investitorjev. Vlagatelj za te reference v ponudbi Obrazcev 5.11 (referenčnih potrdil) sploh ni predložil in je že iz tega razloga potrebno reference zavrniti. Tudi za te reference je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni predložil nobenih dokumentov, kot jih je zahteval naročnik s pozivom z dne 14. 11. 2008, s katerimi bi vlagatelj dokazal ustreznost v ponudbi predloženih referenc.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila ustreznost še preostalih treh referenc partnerja Proadria, d.o.o., Ljubljana (Povljana, Crikvenica, Jadranovo). Za slednje reference je vlagatelj v ponudbi predložil izpolnjen Obrazec 5.10 in referenčna potrdila naročnikov na Obrazcih 5.11, ki (formalno) ustrezajo naročnikovim zahtevam iz podpoglavja 1.4 razpisne dokumentacije. Vlagatelj je (zgolj) za te reference predložil tudi dodatne dokumente v dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe z dne 20. 11. 2008. Vlagatelj dejstvo, da je predložil naknadne dokumente zgolj za te tri reference, tudi sam navaja v zahtevi za dodatno obrazložitev z dne 19. 12. 2008, v kateri je v okviru 1. točke na 1. strani navedel, "da je ponudnik predložil 3 referenčna potrdila za izgradnjo cevovodov in naknadno ustrezne pogodbe, ki to dokazujejoâ??", medtem ko je na 2. strani zahteve za preostale reference navedel le: "Ostale navedene reference na obrazcu 5.10 (poglavje 5. razpisne dokumentacije) kažejo na to, da je ponudnik izvedel v zadnjih petih letih 63,9 km cevovodov/ vodovodnih sistemov in dodatno vodohranov v skupni kapaciteti 6.050 m3.".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila, ali je vlagatelj s ponudbo in z dopolnitvijo oz. pojasnilom ponudbe z dne 20. 11. 2008 dokazal ustreznost predloženih referenc. Naročnik je v 3. točki Zahtevka št. 4 z dne 14. 11. 2008 od vlagatelja zahteval: "Prosimo, da predložite ustrezna dokazila (pogodbe) za predložene in potrjene reference v ponudbi, iz katerih bo jasno razvidno, da je ponudnik sklenil gradbene pogodbe z investitorjem (npr. občina, komunalno podjetje, â??) in kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Lahko nam predložite originalne pogodbe na vpogled ali overjene fotokopije." Vlagatelj je moral za predložene reference dokazati: 1. da je sklenil gradbene pogodbe z investitorjem in 2. kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Glede na to, da je bila zahteva naročnika po predložitvi ustreznih dokazil, navedeno še ne pomeni, da bi lahko vlagatelj predložil zgolj pogodbe. Naročnik je poleg dokazila o tem, da je vlagatelj sklenil gradbene pogodbe, zahteval tudi dokazila o tem, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Vlagatelj bi torej lahko ustreznost referenc dokazal s katerimikoli dokumenti oz. dokazili, za presojo je bila relevantna njihova vsebina in ne oblika. Državna revizijska komisija je zato pri presoji upoštevala vse dokumente, ki jih je vlagatelj predložil v dopolnitvi oz. pojasnilu z dne 20. 11. 2008.

Državna revizijska komisija je najprej presodila ustreznost reference Povljana, pri čemer je tako kot pri ostalih referencah, presojala zakonitost naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 17. 11. 2008. Zato so nerelevatne navedbe vlagatelja, da naj bi ustreznost reference Povljana izhajala že iz dejstva, da naročnik glede te reference nima nikakršnih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Za referenco Povljana je vlagatelj predložil Ugovor o graÄ"enju, datum: "31. siječnja 2007". Iz vsebine te pogodbe izhaja, da je partner Proadria, d.o.o. Ljubljana s podružnico Novi Vinodolski/HR s Komunalnim društvom Povljana, d.o.o., Povljana, na podlagi postopka javnega naročanja, sklenil gradbeno pogodbo (1. člen), kot predmet pogodbe pa so navedena dela na izgradnji cevovoda naselja Povljana, po projektni dokumentaciji IGH d.d., Zagreb, št. 2830-043/06 in razpisni dokumentaciji, ki je sestavni del te pogodbe (2. člen). V 16. členu pogodbe je navedeno, kaj so njeni sestavni deli (projektna dokumentacija, tehnični opis, stroški dela, razpisna dokumentacija, terminski plan, idr.).

Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega ocenila, da je vlagatelj s predložitvijo slednje pogodbe zadostil zgolj naročnikovi zahtevi po dokazilu, da je sklenil pogodbo z investitorjem. Ni pa zadostil zahtevi po dokazilu, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah, posledično pa tudi ni izkazal oziroma ustrezno obrazložil povezave med referenco in predloženo pogodbo, kar je zatrjeval naročnik. Vlagatelj je namreč v ponudbi za slednjo referenco v Obrazcu 5.10 navedel tudi podatke o vrsti objekta, ki ga je zgradil in dolžini vodovoda/ kanalizacije, ki pa niso razvidni oziroma potrjeni s priloženo pogodbo. V pogodbi je predmet pogodbe zgolj splošno označen kot dela na izgradnji cevovoda naselja Povljana, ni pa razvidno, kaj konkretno so obsegala dela, torej, kateri objekt in v kakšni dolžini naj bi bil zgrajen. Vlagatelj tudi ni predložil drugih dokazil, ki bi potrjevala slednje dejstvo (tako npr. iz 16. člena pogodbe izhaja, da so bili njeni sestavni deli številni dokumenti (projektna dokumentacija, tehnični opis, stroški dela, razpisna dokumentacija, terminski plan, idr.), katere pa vlagatelj naročniku ni predložil). Zato je bilo potrebno zaključiti, da vlagatelj za referenco Povljana ni predložil ustreznih zahtevanih dokazil, posledično pa je naročnik skladno s svojo zahtevo ugotovil, da je referenca neustrezna, ker vlagatelj z vsebino predložene pogodbe ni izkazal, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbi. Ob tem je Državna revizijska komisija še ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni z ničemer izpodbijal naročnikove ugotovitve o neustreznosti reference Povljana, kljub dejstvu, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila z dne 17. 12. 2008 pojasnil razloge za izločitev referenc (neustrezna obrazložitev zahtevanih referenc in povezav med predloženimi pogodbami). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navajal zgolj razloge, da naročnik ni ne v odločitvi o oddaji naročila ne v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila podal razlogov, zakaj je referenca nesprejemljiva, kar pa, kot je že bilo ugotovljeno, ne drži. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ni zatrjeval in izkazal, da je izpolnil naročnikove zahteve iz poziva z dne 14. 11. 2008.

Državna revizijska komisija je dalje vpogledala v tri predložene pogodbe za referenco Crikvenica: Ugovor br. 52 o izvoÄ"enju graÄ"evinskih radova Vodoobskrba naselja BeniÄ"i - Crikvenica z dne 9. 1. 2003, Ugovor br. 53 o izvoÄ"enju graÄ"evinskih radova Vodoobskrba naselja BeniÄ"i - Crikvenica z dne 9. 1. 2003 in Ugovor br. 54 o izvoÄ"enju graÄ"evinskih radova Vodoobskrba naselja BeniÄ"i - Crikvenica z dne 9. 1. 2003. Iz vsebine vseh citiranih pogodb izhaja, da je partner Proadria, d.o.o., Ljubljana s svojo podružnico Proadria, d.o.o., Viškovo s KTD Vodovod Žrnovnica, d.o.o., Novi Vinodolski, na podlagi izbire najugodnejšega ponudnika v zvezi z izvedenim razpisom, sklenil gradbene pogodbe za izvedbo gradbenih del za objekte Vodosprema ZoričiÄ"i po projektu št. 00-303/V/3, za objekte Cijevni vodovi, po projektu št. 00-303/V/5 in za objekte Crpna postaja BeniÄ"i, po projektu št. 00-108 (slednje izhaja iz 1. člena vseh pogodb).

Državna revizijska komisija je tudi za slednjo referenco ocenila, da je vlagatelj s predložitvijo pogodb zadostil zgolj naročnikovi zahtevi po dokazilu, da je sklenil pogodbe z investitorjem, ne pa tudi zahtevi po dokazilu, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Posledično vlagatelj ni izkazal oziroma ustrezno obrazložil povezave med referenco in predloženo pogodbo, kar je zatrjeval naročnik. Vlagatelj je v ponudbi za referenco v Obrazcu 5.10 navedel tudi podatke o vrsti objekta, ki ga je zgradil in dolžini vodovoda/ kanalizacije, ki pa niso razvidni oziroma potrjeni s priloženimi pogodbami. V pogodbah je predmet pogodbe zgolj splošno označen, ni pa razvidno, kaj konkretno so obsegala dela, torej, kateri objekti in v kakšni dolžini naj bi bili zgrajeni. Vlagatelj tudi ni predložil drugih dokazil, ki bi potrjevala slednja dejstva (npr. projekte, ki so navedeni v 1. členu vseh pogodb). Že iz tega razloga je Državna revizijska komisija za referenco Crikvenica zaključila, da le-ta ni ustrezna, ker vlagatelj z vsebino predloženih pogodb ni izkazal, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah, kateri objekti in v kakšni dolžini naj bi bili zgrajeni. Zato nadaljnje ugotovitve naročnika, kot izhajajo iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 23. 12. 2008, da naj bi bila podana tudi neskladja med predloženimi pogodbami ter obrazcem 5.10 in obrazcem 5.11 v ponudbi vlagatelja, v datumih izvedbe del in dolžine cevovodov, več ne vplivajo na drugačno presojo (čeprav neskladja sicer priznava tudi sam vlagatelj v zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija je dalje vpogledala v štiri predložene pogodbe za referenco Jadranovo: Ugovor o izgradnji vodoopskrbnog sustava Jadranovo - Crpna postaja Jadranovo, br. 71/2004, z dne 6. 10. 2004, Ugovor o izgradnji vodoopskrbnog sustava Jadranovo - Vodosprema/crpna postaja ViciÄ"i, br. 72/2004, z dne 6. 10. 2004, Ugovor o izgradnji vodoopskrbnog sustava Jadranovo - Vodosprema šepci, br. 73/2004, z dne 6. 10. 2004 in Ugovor o izgradnji vodoopskrbnog sustava Jadranovo - Cjevovod Jadranovo, br. 74/2004, z dne 6. 10. 2004. Iz vsebine vseh citiranih pogodb izhaja, da je partner Proadria, d.o.o., Ljubljana s svojo podružnico Proadria, d.o.o., Viškovo s KTD Vodovod Žrnovnica, d.o.o., Novi Vinodolski, na podlagi izbire najugodnejšega ponudnika, sklenil gradbene pogodbe za izvedbo del na izgradnji zgoraj citiranih objektov. Sestavni del vseh pogodb je bil ponudbeni predračun (2. člen pogodb).

Državna revizijska komisija je tudi za referenco Jadranovo ocenila, da je vlagatelj s predložitvijo pogodb zadostil zgolj naročnikovi zahtevi po dokazilu, da je sklenil pogodbe z investitorjem, ne pa tudi zahtevi po dokazilu, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Posledično vlagatelj ni izkazal oziroma ustrezno obrazložil povezave med referenco in predloženo pogodbo, kar je zatrjeval naročnik. Vlagatelj je v ponudbi za slednjo referenco v Obrazcu 5.10 navedel tudi podatke o vrsti objektov, ki jih je zgradil in dolžini vodovoda/ kanalizacije, ki pa niso razvidni oziroma potrjeni s priloženimi pogodbami. V pogodbah je predmet pogodbe zgolj splošno označen, ni pa razvidno, kaj konkretno so obsegala dela, torej, kateri objekti in v kakšni dolžini naj bi bili zgrajeni. Vlagatelj tudi ni predložil drugih dokazil, ki bi potrjevala slednja dejstva (npr. projekte, ki so navedeni v 1. členu vseh pogodb). Že iz tega razloga je Državna revizijska komisija tudi za referenco Jadranovo zaključila, da le-ta ni ustrezna, ker vlagatelj z vsebino predloženih pogodb ni izkazal, kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah, kateri objekti in v kakšni dolžini naj bi bili zgrajeni. Nadaljnje naročnikove ugotovitve v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 23. 12. 2008, povezane z višino referenc in prihodkov partnerja Proadria, d.o.o., Ljubljana ter neskladjem glede podatka o času izvedbe del v referenčnih potrdilih in pogodbah, pa niso relevantne, saj ne vplivajo na morebitno drugačno presojo. Naročnik je že iz razloga, ker vsebina predložene reference ni bila razvidna oziroma potrjena s predloženimi pogodbami, imel podlago za ugotovitev, da je referenca neustrezna.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem dejanskem stanju ocenila, da vlagatelj s ponudbo in z dopolnitvijo oz. pojasnilom ponudbe z dne 20. 11. 2008, s katerim je predložil referenčne pogodbe, ni dokazal ustreznosti v ponudbi predloženih referenc, in sicer, da je v zadnjih petih letih izgradil vsaj dva vodovoda ali kanalizaciji, katerih skupna dolžina ni bila manjša od 3.000 m, in kaj so konkretno obsegala dela po pogodbah. Vlagatelj ni predložil niti drugih dokazil (kar bi lahko storil glede na naročnikovo zahtevo z dne 14. 11. 2008, ki je dopuščala oz. ni izključevala drugačnih dokazil od pogodb), ki bi izkazovala vrste konkretnih del po pogodbah. Vlagatelj je imel možnosti, da izpolnitev naročnikove zahteve dokaže in bi moral kot ponudnik ravnati z ustrezno skrbnostjo in predložiti takšna dokazila, iz vsebine katerih bi nedvomno in jasno izhajala izpolnitev naročnikovih zahtev. Posledično je potrebno zaključiti, da vlagatelj ni izpolnil zahtevanega referenčnega pogoja iz Podpoglavja 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik: "da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil vsaj dva (2) vodovoda ali kanalizaciji. Skupna dolžina zgrajenih objektov ne sme biti manjša od 3.000 m.". Vlagatelj ni dokazal izpolnjevanja pogoja na način, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, saj kljub temu, da je v ponudbi predložil (formalno) ustrezna dokazila, vsebine le-teh ni izkazal skladno z naročnikovo zahtevo z dne 14. 11. 2008.

Naročnik je s tem, ko je ugotovil nepravilnost ponudbe vlagatelja v tem delu, sledil zahtevam lastne razpisne dokumentacije in zakonskim predpisom. Posledično je imel naročnik na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 in ob upoštevanju 19. in 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 zakonsko pravico (in dolžnost) že iz tega razloga ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka. Morebitne (ne)pravilnosti oz. (ne) primernosti v drugih delih ponudbe namreč ne bi več mogle vplivati na dolžnost izločitve vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala ostalih revizijskih navedb vlagatelja v okviru očitane kršitve o nezakoniti izločitve vlagateljeve ponudbe, ki se nanašajo na ostale (ne) pravilnosti in (ne) primernosti ponudbe vlagatelja. Presoja le-teh namreč tudi ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, takšna odločitev pa je tudi bila sprejeta ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega ugotovljenega zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval nezakonitost naročnikove izločitve ponudbe vlagatelja kot nepopolne, kot neutemeljenega zavrnila.

Vlagatelj je v preostalem delu zahtevka za revizijo zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Ob upoštevanju gornjih ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, je Državna revizijska komisija skladno s stališčem 2. občne seje v letu 2007, ki ga je zavzela že v več svojih odločitvah (npr. v odločitvah, št. 018-156/2008, št. 018-218/2007), zaključila, da (celo v primeru, če bi se izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda. Namreč, vlagateljeva ponudba kot nepopolna ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaj vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

ZRPJN namreč v 1. odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle treba ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku v preostalem delu zahtevka za revizijo očita vlagatelj, dejansko izključena. Vlagateljeva ponudba ni bila popolna in jo je moral naročnik izločiti iz postopka. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Kot izhaja iz stališča 2. občne seje, je vlagatelju mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru potrdila naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju za izpodbijanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija vlagatelju tako ni priznala nadaljnje aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije, in ni meritorno presojala očitane kršitve naročnika, ki se nanašajo na nezakonito izbiro, po mnenju vlagatelja nepopolne, ponudbe izbranega ponudnika. Tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti zahtevka za revizijo v tem delu se vlagateljev položaj v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila ne bi mogel izboljšati. Zaradi nepravilnosti vlagateljeve ponudbe iz zgoraj ugotovljenih razlogov le-ta ne bi mogla več biti izbrana kot popolna. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN ni izkazal enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na škodo oziroma možnost škode), saj mu le-ta glede na to, da njegova ponudba ni bila popolna, nikakor ne bi mogla biti povzročena.

Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega vlagateljev zahtevek za revizijo v (preostalem) delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN iz razloga neizkazane aktivne legitimacije zavrgla.

Čeprav navedeno več ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, je Državna revizijska komisija še ugotovila, da vlagatelj ni podal jasne in določne trditve, katerega pogoja naj ne bi izpolnjevala ponudba izbranega ponudnika v zvezi s točko 32, na strani 54 Poglavja 1, Podpoglavja 1.5 Tabela formalne popolnosti ponudbe in izpolnjevanja pogojev. Naročnik je v tej točki kot obvezni sestavni del ponudbe zahteval Opisni osnutek programa za izvedbo del in graf za izvedbo del "Diagram kritičnih poti in mejnikov" skladno z vsebino, zahtevano na Obrazcu 5.19, točka 2. Vlagatelj je najprej zatrjeval, da izbrani ponudnik v programu izvedbe del ni zajel vseh del, navedenih na Obrazcu 5.19, nato pa je zatrjeval, da graf za izvedbo del ni popoln in je rok za izvedbo del nekompleten oz. tudi neprimerljiv, saj naj bi izpustitev dela projekta iz programa izvedbe del povzročila skrajšanje potrebnega časa za izvedbo del oz. uvrstitev tudi teh del v program, njegovo podaljšanje. Vlagatelj je nato podal pavšalni zaključek, da iz ponudbene dokumentacije ni razvidno, koliko časa bi izbrani ponudnik porabil za manjkajoči del programa (sanacija dveh rezervoarjev Gonjače) in je njegov rok izvedbe nemogoče primerjati z zahtevami javnega razpisa in ponudbami drugih ponudnikov. Iz tako podanih navedb Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, ali je vlagatelj zatrjeval nepopolnost v programu izvedbe del ali grafu za izvedbo del, saj gre za dva ločena dokumenta, ki so jih morali ponudniki priložiti v ponudbi. Vlagatelj tudi ni zatrjeval, katera naročnikova zahteva naj ne bi bila izpolnjena v tem delu in zakaj iz ponudbene dokumentacije (pri čemer vlagatelj ne pove, katere) ni razvidno, koliko časa naj bi izbrani ponudnik porabil za manjkajoči del izvedenih del. Skladno z določbo 4. odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo v postopkih revizije javnih naročil, pa morajo biti trditve jasne in določne ter tudi dokazane. Ker vlagatelj ni navedel jasnih naročnikovih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo, jih Državna revizijska komisija ni mogla preizkusiti. Ne glede na ugotovljeno pa Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da bo moral izbrani ponudnik v primeru sklenjene pogodbe z naročnikom upoštevati vse pogoje in roke, ki jih je podal v ponudbi. Izbrani ponudnik je v ponudbi v Obrazcu 5.1 Obrazec ponudbe podal izjavo, da bo nudil izvedbo, dokončanje in primopredajo objekta v skladu s pogoji iz razpisne dokumentacije in predpisanimi pogoji, časovnimi omejitvami, brez rezerve in omejitev. Izbrani ponudnik bo tako, v kolikor bo sklenjena pogodba, moral zagotoviti izvedbo vseh del, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, v zahtevanem in ponujenem roku, sicer bo naročnik imel možnost zoper izbranega ponudnika uporabiti ustrezne obligacijskopravne sankcije.

Državna revizijska komisija je dalje ugotovila, da odločitev naročnika o izločitvi ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnjevanja točke 33 Tabele formalne popolnosti ponudbe in izpolnjevanja pogojev ponudnika na strani 54 Poglavja 1, Podpoglavja 1.5, kjer je naročnik kot obvezni sestavni del ponudbe zahteval Izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo skladno z vsebino, zahtevano na Obrazcu 5.19, točka 3., prav tako v ničemer ne more več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku. Ne glede na navedeno pa je potrebno poudariti, da tudi za odločitev ni relevantna presoja, ali je ponudba izbranega ponudnika izpolnila slednji pogoj. Naročnik je namreč ponudbo vlagatelja v tem delu izločil med drugim tudi iz razloga, ker naj bi dovoljenje RS, Ministrstva za okolje in prostor za zbiranje gradbenih odpadkov veljalo zgolj do 30. 7. 2009 in deponija ni zagotovljena vlagatelju za celotno predvideno obdobje izvedbe del (slednje izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 23. 12. 2008). Vlagatelj pa je v tem delu zatrjeval isto nepopolnost pri ponudbi izbranega ponudnika, da dovoljenje RS, Ministrstva za okolje in prostor prav tako poteče pred zaključkom del v skladu z rokom izvedbe, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, in sicer dne 14. 4. 2011.

V zvezi s slednjim zatrjevanjem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila naročnikova zahteva v točki 3. Obrazca 5.19 Program dela zgolj predložitev pisne izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani lastnika deponije, iz katere je razvidno, da ima ponudnik na lastne stroške zagotovljeno zemljišče za odlagališče oziroma deponijo in katera naj vsebuje podatke o lokaciji deponije, predvideni količini materiala, ki bo odložen na deponijo in ceno po enoti (m3) za predvidene količine. V zvezi s slednjo zahtevo je naročnik v postopku javnega naročanja tako vlagatelja kot izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi oz. pojasnitvi ponudbe v tem delu (zahtevek št. 2 z dne 14. 11. 2008 in zahtevek št. 4 z dne 14. 11. 2008), da predložita dokazila, iz katerih bo tudi razvidno, da je dopustno na v ponudbi navedenih deponijah odlagati odvečni izkopani material.

Iz slednjega je mogoče nedvomno zaključiti, da naročnik ne v razpisni dokumentaciji ne v dodatnem pozivu od ponudnikov ni zahteval, da bi moralo biti dokazilo oziroma dovoljenje v zvezi z odlaganjem odvečnega materiala izdano za celotno obdobje izvedbe del. V tem delu je potrebno pritrditi vlagatelju, da naročnik ni navedel, kakšno mora biti dovoljenje oziroma ni podal zahteve, da mora biti dovoljenje časovno pokrito s celotnim časom izvedbe del. Kot obvezujoče podatke v izjavi je naročnik zahteval le lokacijo deponije, predvideno količino materiala, ki bo odložen na deponijo, ceno po enoti (m3) za predvidene količine, ter dokazilo o dopustnosti odlaganja odvečnega izkopanega materiala. Državna revizijska komisija je zato ugotovila, da naročnik v tem delu iz razloga, ker naj bi dovoljenje MOP izteklo pred koncem predvidenega obdobja izvedbe del, ni imel podlage za izločitev ponudbe vlagatelja. Naročnik lahko v postopku ugotovi neustreznost oziroma neizpolnitev le tiste zahteve, ki jo jasno in nedvoumno zapiše v razpisni dokumentaciji, zgolj predvidevanja ali diskrecijske odločitve naročnika ne morejo biti relevantna podlaga za izločitev ponudb, kakršnekoli nejasnosti zapisanih zahtev pa se ne smejo razlagati v škodo ponudnikov.

Iz vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 22. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR odločila, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 27. 3. 2009



Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- OBČINA BRDA, Trg 25. maja 2, Dobrovo v Brdih
- Odvetniška družba KRIŽAJ & TRPIN, o.p., d.n.o., Komenskega 36, Ljubljana
- PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja,
Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran