018-042/2009 RS, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za prenovo IPC Sežana in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 23.03.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 9801/2008, z dne 19.11.2008, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila gradnje za prenovo IPC Sežana. Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 430-546/2008-40, z dne 02.02.2009, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo predmetnega javnega naročila izbere podjetje GRADIS CELJE d.d., Bukovžlak 71, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 11.02.2009 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 16.02.2009, o čemer je sestavljen zapisnik. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-546/2008-47, z dne 16.02.2009) je vlagatelj prejel dne 18.02.2009.

Vlagatelj je dne 19.02.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da slednja ni popolna, ugotovljene pomanjkljivosti pa niso takšne, da bi jih bilo mogoče sanirati s pomočjo postopka predvidenega v prvem odstavku 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2).
Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki III.2.2 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudnik ne sme imeti blokiranega transakcijskega računa (ali več računov) v zadnjih 6 mesecih, šteto do največ treh delovnih dni pred dnevom oddaje ponudbe javnega naročila. Izbrani ponudnik, nadaljuje vlagatelj, je sicer predložil zahtevano potrdilo o solventnosti s strani NKBM, vendar pa je bilo v opombah kolone število dni blokade transakcijskega računa v preteklih 180 dneh navedeno, da so bile zavrnjene menice v višini 34.000 EUR v preteklih 6 mesecih, prav tako pa je bil naveden znesek 24.000 EUR zavrnjenih menic v preteklem mesecu z navedbo o tem, da na transakcijskem računu ni dovolj sredstev za plačilo. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ob navedenem ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, saj ni izkazal solventnosti, kar pa je ravno namen citirane naročnikove zahteve.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v točki III.2.3 razpisne dokumentacije zahteval, da morajo ponudniki v zvezi s poravnanimi obveznostmi predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, ki ne sme biti starejše od 15 dni do datuma, ki je določen za predložitev ponudb. Ker je izbrani ponudnik predložil potrdilo pooblaščenega revizorja, z dne 05.01.2009, pregled pa je bil opravljen dne 23.12.2008, kar pomeni 17 dni pred dnem oddaje ponudbe, ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo.
Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik zahteval predložitev kalkulativnih elementov za strojna in elektro instalacijska dela, ki jih izbrani ponudnik ni predložil.
Vlagatelj predlaga, da se Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-546/2008-40, z dne 02.02.2009, razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (v višini vplačane revizijske takse in 2% materialnih stroškov), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo do plačila.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (dokument, št. 430-546/2008-49, z dne 02.03.2009). V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ravnal v skladu z zahtevo iz točke III.2.2 razpisne dokumentacije, saj je predložil potrdila o plačilni sposobnosti več bank, iz vseh potrdil pa je razvidno, da ni imel blokiranega računa oziroma računov.
Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, je ravno tako ravnal v skladu z navodilom iz točke III.2.3 razpisne dokumentacije, saj je predložil Revizorjevo poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi obveznostmi, z dne 05.01.2009.
Naročnik na koncu še ugotavlja, da je v Prilogi 10 zahteval predložitev kalkulativnih elementov za strojna in elektroinstalacijska dela in da so slednji sestavni del izračuna ponudbene cene ter so razvidni iz cene na enoto za vsak izdelek posebej, s tem pa je izbrani ponudnik podal tudi zahtevane kalkulativne elemente.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument, z dne 05.03.2009 - Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Vlagatelj navaja, da se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in vztraja pri podanem revizijskem zahtevku.

Naročnik je dne 12.03.2009, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je izbral ponudbo, ki naj bi bila nepopolna iz treh razlogov. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti ni mogoče sanirati s pomočjo postopka, ki ga ureja 78. člen ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z dvema zahtevama, ki se nanašata na izpolnjevanje ekonomske in finančne sposobnosti (v smislu 44. člena ZJN-2).

Vprašanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti je potrebno presojati v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je nepravilna ponudba (med drugim tudi) tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse postavljene pogoje, ki izkazujejo ponudnikovo finančno in ekonomsko sposobnost (kamor je potrebno uvrstiti tako zahtevo o tem, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega (blokiranih) transakcijskega (transakcijskih) računa (računov) kot tudi pogoj, v skladu s katerim so morali ponudniki izkazati poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov).

Vlagatelj očita naročniku, da ponudba izbranega ponudnika ni pripravljena v skladu z zahtevo iz točke III.2.2 razpisne dokumentacije oziroma zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo o solventnosti s strani NKBM (Nove Kreditne banke Maribor d.d.), iz katerega (iz opomb kolone število dni blokade transakcijskega računa v preteklih 180) izhaja, "da so bile zavrnjene menice v višini cca 34.000 EUR v preteklih 6 mesecih z navedbo, da na transakcijskem računu ni bilo dovolj sredstev, prav tako pa je bil naveden znesek cca 24.000 EUR zavrnjenih menic v preteklem mesecu z navedbo, da na transakcijskem računu ni bilo dovolj sredstev za plačilo".

Naročnik je v 2. točki točke III.2.2 (Sposobnost ponudnika) Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila zapisal:

"Ponudnik mora izkazati, da ni imel blokiranega transakcijskega računa oziroma transakcijskih računov (če jih ima več) v zadnjih 6 mesecih, šteto do največ treh delovnih dni pred dnevom oddaje ponudbe javnega naročila.

DOKAZILO:
Original potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa v zadnjih 6 mesecih, šteto do največ treh delovnih dni pred dnevom oddaje ponudbe javnega naročila. Če ima ponudnik odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov. Potrdila se naj predložijo za Prilogo 2b."

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbo predložil pet potrdil različnih bank (Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., Ljubljana, Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Volksbank d.d., Ljubljana, Banke Celje d.d., Celje in Nove Kreditne banke Maribor d.d., Maribor). Ker (tudi) iz potrdila Nove Kreditne banke Maribor d.d., Maribor, izhaja, da izbrani ponudnik v preteklih 6 mesecih ni imel blokiranega TRK računa - pod številko 10 - število blokacij TRK računa v preteklih 6 mesecih je vpisana številka 0 (prispele menice in njihovo unovčenje nimajo vpliva na blokado transakcijskega računa oziroma prispele menice, tudi če niso v celoti unovčene ne povzročijo blokade na transakcijskem računu - v tem primeru jih banka vrne meničnemu upniku na dan njihove dospelosti), je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo zavrnila.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker je predložil potrdilo pooblaščenega revizorja, iz katerega izhaja, da je bil pregled zapadlih obveznosti opravljen dne 23.12.2008, kar je 17 dni pred potekom roka za oddajo ponudb in ne 15 dni kot je zahteval naročnik.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo, in sicer v 3. točki točke III.2 (Sposobnost ponudnika) Navodil o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila zapisal:

"Ponudnik mora za razpisano javno naročilo na podlagi knjigovodskih podatkov izkazati, da je poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do dneva oddaje ponudbe, kar izkaže s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki ne sme biti starejše od 15 dni do datuma, določenega za predložitev ponudb.

DOKAZILO:
- Fotokopija mnenja pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma od izdaje revizorskega poročila. Revizorsko poročilo ne sme biti starejše od 15 dni do datuma za predložitev ponudb in ga predložite za prilogo 2b."

Državna revizijska komisija je preverila tudi vsa vprašanja ponudnikom in odgovore naročnika nanje, nobeden izmed njih pa ni kakorkoli dopolnjeval ali spreminjal v zgoraj citirane zahteve. Naročnik je v zvezi s slednjo, in sicer na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (Ali lahko mnenje pooblaščenega revizorja nadomesti z lastno izjavo o poravnanih obveznostih") odgovoril, da se zahtevanega mnenja pooblaščenega revizorja ne sme nadomestiti z lastno izjavo o poravnanih obveznostih, potem pa ponovno navedel zgoraj citirano zahtevo v identičnem tekstu (odgovor je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 16.12.2009).

Iz zgoraj citiranega pogoja, in sicer iz prvega odstavka izhaja, da so morali ponudniki izkazati, da so poravnali vse zapadle obveznosti do dneva oddaje ponudb in da mnenje pooblaščenega revizorja o tem ne sme biti starejše od 15 dni do datuma določenega za predložitev ponudb, iz drugega odstavka pa je mogoče razbrati, da naj bi mnenje izkazovalo poravnavo vseh zapadlih obveznosti (zgolj) do datuma izdaje revizorjevega poročila ter hkrati, da predloženi dokument ne sme biti starejši od 15 dni od datuma za predložitev ponudb. Zgoraj citirano navodilo naročnika ne dopušča enoznačne interpretacije oziroma se zahteve v njem medsebojno izključujejo, zlasti pa po njem (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) sploh ni mogoče ravnati.
Po prvem odstavku citirane zahteve naj bi mnenje zajemalo vse zapadle obveznosti do 09.01.2009 (torej do roka, ki je bil določen za oddajo ponudb) in hkrati ne bi smelo biti starejše od 15 dni (do roka za oddajo ponudb), kar pomeni, da bi moral pooblaščeni revizor, če bi mnenje izdal 15 dni ali manj pred rokom za oddajo ponudb upoštevati vse obveznosti, ki bodo (šele) zapadle v plačilo. Revizor bi bil v opisanem primeru sicer lahko razpolagal s podatki o tem, katere obveznosti bodo zapadle v plačilo v naslednjih dneh (do roka za oddajo ponudb) vsekakor pa ne bi mogel vedeti, ali bodo le-te tudi poravnane. Iz obravnavanega razloga bi lahko mnenje, ki bi ustrezalo takšni zahtevi izdal le zadnji dan roka za oddajo ponudb, kar pa bi bilo ob dejstvu, da je bilo potrebno ponudbe oddati do 10.00 ure dopoldne tehnično skoraj neizvedljivo.
Iz drugega odstavka citiranega pogoja pa izhaja drugačna zahteva, in sicer bi se morala po njej dan izdaje revizorjevega mnenja ter dan do katerega naj bi bile zajete zapadle (in poravnane) obveznosti ujemati, oba dneva/roka pa ne bi smela biti starejša od 15 dni do poteka roka za oddajo ponudb. Čeprav je navedeno navodilo samo po sebi logično in mu je mogoče tudi slediti, pa ga vendarle ni mogoče obravnavati izven konteksta predmetnega pogoja oziroma ločeno od (dvoumnega, drugačnega oziroma celo nemogočega) navodila iz prvega odstavka.
Ker izključujočih, nejasnih, nekonsistentnih in zlasti nemogočih zahtev ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da je s strani izbranega ponudnika predloženo Revizorjevo poročilo (izdano dne 05.01.2009, iz katerega izhaja, da so v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov na dan 23.12.2008 poravnane), predloženo v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ravno tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim očitkom, ki se nanašajo na kalkulativne elemente za strojna in elektoinstalacijska dela.

Naročnik je točki III.3 (Ponudbeni predračun, kalkulativni elementi, garancijski roki in vzorec pogodbe) Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila, in sicer v 3. točki med drugim zapisal (Državna revizijska komisija je preverila tudi vsa vprašanja ponudnikom in odgovore naročnika nanje, nobeden izmed njih pa ni kakorkoli dopolnjeval ali spreminjal v nadaljevanju citirane zahteve):

"Ponudnik mora izpolniti, podpisati in žigosati obrazec Priloga 10 - Predračun po popisu del, priložiti, izpolniti in podpisati ponudbeni predračun in priložiti kalkulativne elemente za predmetno javno naročilo.

DOKAZILO:
Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec:
- Priloga 10 - Predračun po popisu,
- priložen, izpolnjen in podpisan ponudbeni predračun,
- priloženi kalkulativni elementi za Prilogo 10,
vključno s ponudbenim predračunom v elektronski obliki na CD-ju."

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so zgoraj citirana navodila, v delu, ki se nanašajo na kalkulativne elemente pripravljena dokaj skopo in nedoločeno. Iz njih namreč ni mogoče razbrati, katere kalkulativne elemente je imel naročnik v mislih oziroma za katere izmed postavk iz ponudbenega predračuna naj bi ponudniki pripravili kalkulativne elemente (običajno naročniki v primeru, če zahtevajo od ponudnikov kalkulativne elemente posameznih cen, natančno navedejo na katere postavke iz ponudbenega predračuna se predmetna zahteva nanaša). Iz citiranih navodil torej ne izhaja (kot nasprotno zatrjuje vlagatelj), da bi morali ponudniki predložiti kalkulativne elemente za strojna in elektroinstalacijska dela, pravzaprav iz njih jasno izhaja le naročnikova zahteva o tem, da morajo biti predloženi za Prilogo 10 (torej za predračunom), kar pa je izbrani ponudnik tudi storil. Zrcalno sliko nedorečenih zahtev v zvezi s kalkulativnimi elementi pa predstavlja devet oddanih ponudb, iz katerih izhajajo različni kalkulativni elementi. Kalkulativni elementi so namreč podani "na splošno" oziroma iz njih ni razvidno na katere postavke iz ponudbenega predračuna se nanašajo (razen pri vlagatelju), pri nekaterih ponudnikih so navedeni zelo obsežno, pri drugih v nekaj alinejah, v glavnem pa so podani ceniki za različne materiale, transport in delovno silo. Ker nedorečenih zahtev v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov oziroma iz razloga, ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več kot je od njih terjala (v tem delu pomanjkljiva) razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil kalkulativnih elementov za strojna in elektroinstalacijska dela, zavrnila.

Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.03.2009


Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- RS, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje
- GRADIS CELJE d.d., Bukovžlak 71, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran