018-010/2009 RS Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje invensticij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata, članice Sonje Drozdek-šinko in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izdelavo idejnega projekta za novo dvotirno progo Divača-Koper", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Institut graÄ"evinarstva Hrvatske d.d., Janka Rakuše 1, Zagreb, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Janez Tekavec, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje invensticij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.2.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila (št. 4111-84/2008 zp 17 6102), z dne 27.11.2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 6696,46 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.9.2008 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN7483/2008 Obvestilo o naročilu "Izdelava idejnega projekta za novo dvotirno progo Divača-Koper". Dne 27.11.2008 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje JV SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana d.d., GEOPORTAL d.o.o., ELEA IC d.o.o., IRGO CONSULTING d.o.o., LINEAL d.o.o., IBE d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 10.12.2008, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja končni naročnikovi odločitvi in izpostavlja da je naročnik kršil določila ZJN-2. Vlagatelj ugovarja naročnikovim ugotovitvam v zvezi z nepravilnostjo vlagateljeve ponudbe. Naročnik je namreč ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ni bila zvezana in naj ne bi ustrezala razpisnim zahtevam iz II. 2 točke razpisne dokumentacije. Pri tem se naročnik sklicuje na določbo 25. člena ZJN-2, vendar pa omenjena določba po vlagateljevem mnenju ne govori o obličnosti ponudbe, niti ne določa, da bi se iz postopka izločile vse ponudbe, ki ne bi bile formalno pravilne. Poleg tega je naročnik po vlagateljevih navedbah na podlagi 78. člena ZJN-2 dolžan zbrati vse podatke, ki jih vlagatelj ni posredoval, pa bi jih po mnenju naročnika moral posredovati. Pri tem pa omenjeni člen naročniku tudi omogoča, da vlagatelja pozove na dopolnitev manjkajočih podatkov. V zvezi s tem vlagatelj izpostavlja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi predračuna in je takšno dopolnitev dopustil, s čimer je kršil načelo enake obravnave ponudnikov. Vlagatelj zato ugovarja, da bi ga naročnik moral pozvati, če je štel, da je zaradi manjkajočega podatka o dokončanju pogodbenih del na obrazcu št. 2, ponudba formalno nepopolna. Poleg tega je naročnikova ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker v skladu z odgovorom št. 7 na obrazcu 12 vlagatelj ni popravil teksta, da se takoj izplača 90% zneska zdrži pa zgolj 10%, napačna. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da omenjeni odgovor ne more pomeniti spremembe razpisne dokumentacije, saj odgovor ne definira, da bi se spreminjala razpisna dokumentacija v smislu spremembe navedenega obrazca, pač pa naročnik le izraža strinjanje s trditvijo, da se strinja s trditvijo vpraševalca. Glede naročnikovega navajanja, da vlagatelj ni priložil zahtevanih obrazcev št. 9 in 9a za geodeta Blaža Supelj, vlagatelj odgovarja, da se omenjeni vlogi ne nanašata na podizvajalca. Če pa je naročnik ocenil, da je ponudba v tem delu formalno nepopolna, bi moral naročnik ravnati v skladu z določbo 78. člena ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja, da s strani naročnika ni pridobil dovoljenja za vpogled v ponudbe, zato iz previdnosti ugovarja, da je skupna ponudba izbranih ponudnikov neprimerna, saj so na obrazcu 12 spremenili pogoj. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o izbiri razveljavi in izbere vlagatelja za najugodnejšega ponudnika, ter povrne stroške postopka.

Dne 19.12.2008 je bil s strani pooblaščenca vlagatelja opravljen vpogled v razpisno dokumentacijo. Dne 23.12.2008 je vlagatelj dopolnil svoj zahtevek za revizijo, v katerem pojasnjuje, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil več nepravilnosti. Izbrani ponudniki so na obrazcu ponudbe št. 2 navedli, da je ponudbena cena brez DDV 4.304.000,00 EUR, z davkom pa 5.164.800,00 EUR. Poleg tega so naknadno oddali spremembo ponudbe, ki ni bila ne zapečatena, niti ni bil mogoč pregled v "originalu" pač pa le izvod poimenovan "kopija". Izbrani ponudniki naj bi tako kršil določbo 78. člena ZJN-2 in 10. točko navodil ponudnikom, saj ob spremembi ponudbe niso predložili spremenjenega obrazca Ponudba, pač pa je še vedno veljaven prvotno oddani obrazec. Pri tem so odpravili računsko napako na obrazcu "Predračun" tako, da se je postavka 19 (druge aktivnosti) znižala iz 187.500 EUR na 0 EUR, zaradi česar je bil nato skupni znesek določen v višini 3.040.500,00 EUR brez DDV, 3.648.600,00 EUR pa skupaj z DDV. Ponudba in popravljen predračun po vlagateljevem mnenju nista skladna, kar pomeni, da napaka ni bila odpravljena. Kakršnakoli sprememba cene po koncu roka za oddajo ponudbe, pa bi pomenila nedovoljen popravek v smislu 2. odstavka 78. člena ZJN-2. Poleg tega nobeden izmed ponudnikov ni predložil dokazila, da je registriran za opravljanje dejavnosti projektiranja. Izbrani ponudniki prav tako niso izkazali, da bi izvedli primerljive projekte, podizvajalce IC Consulten Gmbh pa ni podal izjave, da imajo podizvajalci do njih poravnane vse obveznosti. Na obrazcu pogodbe je kot pogodbena stranka naveden le izvajalec SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana d.d., medtem ko ostali ponudniki skupne ponudbe sploh niso navedeni. Poleg tega pa tudi izbrani ponudniki niso oddali ponudbe, ki bi bila zvezana in zapečatena in tudi pri obrazcu 2 ponudbe izbranih ponudnikov ni bil vpisan rok za dokončanje del.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 5.1.2008, zaradi molka naročnika postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 9.1.2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.1.2008, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu pojasnjuje, da je šele 24.12.2008 prejel vsebinsko dopolnitev zahtevka za revizijo v zvezi s katero naročnik opozarja, da v primeru če gre šteti popolnost zahtevka za revizijo od 24.12.2008, potem še ni potekel 15 dnevni rok za odločitev, v katerem mora naročnik odločiti. Ker pa vlagatelj zahteva nadaljevanje, naročnik v zvezi s tem odstopa vso dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v okviru presoje revizijskega zahtevka najprej preverila, ali je v obravnavanem primeru podan molk naročnika in s tem njena pristojnost meritornega odločanja. V zvezi s tem določba 2. odstavka 16. člena ZRPJN vlagatelju daje možnost, da v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem ZRPJN v 4. odstavku 12. člena ZRPJN določa bistvene sestavine, ki jih mora imeti popoln zahtevek za revizijo za nadaljnjo meritorno presojo, in sicer: 1. naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, 2. naziv naročnika, 3. javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, 4. kršitve, 5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, 6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni (5. odstavek 12. člena ZRPJN). V obravnavanem primeru gre na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotoviti, da je vlagatelj z vlogo z dne 10.12.2008, ki jo je naročnik prejel 11.12.2008, vložil popoln revizijski zahtevek z vsemi zgoraj navedenimi sestavinami od prejema katerega je za naročnika pričel teči rok za odločitev o zahtevku za revizijo. Ker naročnik v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo ni sprejel odločitve, gre ugotoviti, da je vlagatelj ravnal pravilno, ko je dne 5.1.2009 nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, s čimer je v obravnavanem primeru podana pristojnost njenega presojanja.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba vlagatelja formalno nepopolna.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem formalno nepopolne ponudbe definira v 17. točki 1. odstavka 2. člena, v katerem formalno nepopolne ponudbo definira kot tisto ponudbo, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Določba 78. člen ZJN-2 pa ureja položaje, kdaj je dopolnitev ponudbe sploh dopustna. Tako naročnik v primeru če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar pa ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek 78. člena ZJN-2). Medtem, ko je pojem nepravilne ponudbe definiran v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v katerem je nepravilna ponudba določena kot tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

V predmetnem sporu je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da je njegova ponudba formalno nepopolna. Po presoji Državna revizijske komisije vlagatelj utemeljeno ugovarja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo neopravičeno izločil iz razloga: da zahtevana dokazila niso bila vložena v ločenih ovitkih po posameznih poglavjih; da priloženi dokumenti niso bili ustrezno zvezani in zapečateni tako, da posameznih listov ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe pečata, ter da so vsi ovitki takšni, da omogočajo popoln pregled dokumentacije, tudi če je dokument sestavljen iz več listov, kakor je to bilo zahtevano v II. 2. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Pri tem gre naročniku sicer pritrditi, da zahtevana dokazila v vlagateljevi ponudbi res niso vložena v ločenih ovitkih po posameznih poglavjih, kar naj bi omogočalo popoln pregled dokumentacije in da dokumenti v ponudbi niso bili ustrezno zvezani in zapečateni, kakor je to tudi razvidno iz Zapisnika o pečatenju ponudbe, z dne 15.10.2008, vendar pa vlagatelja kljub temu tako hude pravne posledice, kot je izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka pregleda in ocenjevanja ponudb, ne bi smele prizadeti. Naročnik za tovrstno vlagateljevo ravnanje takšnih pravnih posledic v razpisni dokumentaciji sploh ni predvidel, ZJN-2 pa takšnih pravnih posledic za tovrstne pomanjkljivosti ne določa. Določbe ZJN-2 namreč govorijo o nepravilni ponudbi zgolj v povezavi z neizpolnjevanjem pogojev, kršitvijo predpisov in s predpisi konkurence neskladno ponudbeno ceno, ne pa v povezavi z oblikovnimi napakami ponudbe. Iz tega razloga po presoji Državne revizijske komisije tudi vlagateljeve ponudbe same po sebi ni mogoče označiti za nepravilno in je v nadaljevanju izločiti, marveč jo je naročnik dolžan v okviru II. 12. točke razpisne dokumentacije v smislu formalne nepopolnosti tudi obravnavati. Slednja namreč naročniku omogoča, da dopusti in omogoči dopolnitev formalno nepopolne ponudbe.

Enako je mogoče zaključiti tudi glede nadaljnjih naročnikovih izločitvenih razlogov, in sicer da obrazec št. 2 ni sestavljen v skladu z razpisnimi zahtevami in da za geodeta Blaža Supeja ni bil predložen zahtevani razpisni obrazec št. 9 in 9a.
V II. 2. točki razpisne dokumentacije je določeno, da se ponudbena dokumentacija sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke na originalnih obrazcih-prilogah iz razpisne dokumentacije. Pri tem gre naročnikovim ugotovitvam pritrditi, da vlagatelj v svoji ponudbi v obrazcu št. 2 ni določil roka za dokončanje del, vendar pa gre omenjeno pomanjkljivost po presoji Državne revizijske komisije vsekakor šteti za takšno, ki ne vpliva na razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na merila, zaradi česar bi jo moral naročnik v okviru pravil, ki veljajo za formalno nepopolno ponudbo (1. odstavek 78. člena ZJN-2), tudi obravnavati. Poleg tega je vlagatelj že z izpolnitvijo obrazca št. 20 sprejel vse pogoje iz razpisa. Enako gre obravnavati tudi pomanjkljivosti ponudbe glede nepredložitve zahtevanih obrazcev za geodeta Blaža Supeja. V zvezi s slednjim gre ugotoviti, da iz obrazca št. 8, kjer so ponudniki morali navesti spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali, izhaja, da omenjeni geodet sodeluje kot podizvajalec. Vendar pa iz II. e.4) točke, kakor zatrjuje vlagatelj, ni jasno razvidno, da bi morali ponudniki obrazec št. 9. in 9a, kjer so morali navesti podatke o strokovnjakih in njihovih izkušnjah, izpolniti tudi za podizvajalce.
Na podlagi obrazca št. 8 (kjer so ponudniki najprej (na podlagi II. točke e.3) razpisne dokumentacije poimensko navedli strokovnjake) je sicer na podlagi logične razlage mogoče sklepati, da naj ponudniki izpolnijo obrazca št. 9. in 9a tudi za podizvajalce, v katera so se v nadaljevanju vpisovali podatki o že (v obrazcu št. 8) naštetih strokovnjakih vključujoč podizvajalce. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik v okviru izpolnjevanja tehničnih pogojev (določenih v II. e.2 točki) obrazec za njihovo izpolnjevanje predvidel tudi za podizvajalce, medtem ko je to pri izpolnjevanju kadrovskih pogojev in pri navedbi strokovnjakov zgoraj omenjena obrazca izpustil, pa čeprav so vsi pogoji urejeni znotraj istega poglavja, in sicer Ekonomska in finančna sposobnost, tehnična in kadrovska sposobnost za priznanje sposobnosti. Kljub navedenemu pa tovrstna pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe po oceni Državne revizijske komisije ponovno ni takšna, da bi lahko vplivala na njeno končno razvrstitev.
Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da glede na to, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni obravnaval v okviru pravil, ki veljajo za formalno nepopolne ponudbe, je napačno uporabil materialno pravo in po presoji Državne revizijske komisije kršil določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2, kar vlagatelja ni pozval k dopolnitvi.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju prav tako v celoti sledila vlagateljevim navedbam v zvezi z naročnikovimi ugotovitvami, da je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker na obrazcu št. 12 ni predložil popravljenega teksta v skladu z dne 26.9.2008 objavljenim odgovorom na portalu javnih naročil. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo v prvotnem razpisnem obrazcu št. 12, ki so ga morali ponudniki potrditi, res zapisano, da soglašajo z načinom poravnave pogodbenih obveznosti, in sicer 80% pogodbene vrednosti na osnovi potrjenih mesečnih situacij, preostalih 20% pa na osnovi potrjene končne situacije po potrditvi zaključnega poročila. Takšnega je predložil tudi sam vlagatelj. Naročnik je nato, dne 26.9.2008, na pobudo postavljenega vprašanja enega izmed ponudnikov soglašal, da se zadržani del pogodbene vrednosti zmanjša iz 20% na 10%, kar je naročnik na portalu javnih naročil tudi ustrezno objavil. Kljub temu, da je naročnik v II. Poglavju 6. točki razpisne dokumentacije Navodil ponudnikom določil, da so vsi dodatki, spremembe in pojasnila kot odgovori na vprašanja, ki jih bo naročnik sprejel preko portala javnih naročil, sestavni del razpisne dokumentacije in obvezujoči za vse ponudnike, pa vlagateljeva opustitev vsebinske spremembe obrazca št. 12 iz 20 na 10 % po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče šteti v smislu kršitve kriterijev za opredelitev ponudbe vlagatelja kot nepravilne. Kajti vsebinsko gledano, je vlagatelj naročniku ponudil resnično večje zavarovanje, kot je to zahteval. Naročniku je namreč omogočil 20% zadržanje sredstev za opravljene pogodbene storitve do potrditve zaključnega poročila namesto zahtevanih 10%. S tem se je naročnik dejansko znašel v boljšem položaju, kot če bi vlagatelj na ta obrazec navedel 10%. Naročnik tako po presoji Državne revizijske komisije vlagateljeve ponudbe tudi iz tega razloga ne bi smel izločiti iz postopka kot nepravilne.
Pri tem gre vlagatelju še pritrditi, da je naročnik v obravnavanem primeru vlagatelja in izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval. Kajti naročnik je izbranega ponudnika dne 21.11.2008 pozval na dopolnitev in pojasnitev ponudbe, kljub dejstvu da izbrani ponudnik spremembe ponudbe, z dne 15.10.2008, ni ustrezno zapečatil in pripravil v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ki veljajo za osnovno ponudbo (II. Poglavje 9. točke Navodil ponudnikom). S takšnim ravnanjem je naročnik ob isti opustitvi dolžnosti izdelavi ponudbe na podlagi navodil iz razpisne dokumentacije neenako obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika, s čimer je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ki tovrstnih ravnanj ne dovoljuje, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo v nadaljevanju ugoditi. Glede na to, da iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 15.10.2008, jasno izhaja, da vlagateljeva ponudba vsebuje najnižjo ponudbeno ceno in da je z zahtevkom za revizijo svoje pravno varstvo že dosegel, se Državna revizijska komisija v nadaljnjo presojo vlagateljevih navedb in s tem v presojo ponudbe izbranega ponudnika ni spuščala. Kajti tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, takšno dejstvo na vlagateljev položaj po presoji Državne revizijske komisije ne bi imelo vpliva, glede na to da je kot merilo za izbiro ponudbe določena prav najnižja cena (V. 5 točka razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija v nadaljevanju še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija tako s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila, ki jo lahko naročnik sprejme na podlagi ZJN-2., saj ta pristojnost še vedno ostaja v domeni naročnika, zaradi česar vlagateljevemu zahtevku o izbiri njega za najugodnejšega ponudnika ni sledila.

Vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka 3000 točk, konferenca s stranko 200 točk, dopis naročniku-vpogled 80 točk, zastopanje tuje pravne osebe 100% pribitek po 5. členu OT, vpogled v razpisno dokumentacijo 3000 točk, dodaten čas na narok- za vsake začete pol ure-3 x 50= 150, odsotnost iz pisarne 160 točk, kilometrina 64,50 EUR, konferenca s stranko 200 točk, kratek dopis naročniku 80 točk, zahteva za nadaljevanje revizijskega postopka 500 točk, kratek dopis naročniku 80 točk, 2% materialnih stroškov, takso za zahtevek za revizijo 5000 EUR, vse povečano za 20% DDV. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov revizijskega zahtevka ugodila.

Državna revizijska komisija je na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznala naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer:

- za takso za revizijo 5000 EUR,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 3000 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 1652,40 EUR,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevo za nadaljevanje revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 50 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 27,54 EUR,
- materialni stroški po 13. členu veljavne Odvetniške tarife (in sicer v višini 2% od 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1% od presežka nad 1000 točk) znašajo v protivrednosti 30 točk, povečano za 20% DDV, in sicer 0,459 EUR x 30 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 16,52 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 6696,46 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Ostali stroški so že všteti v zahtevek za revizijo, ali pa niso potrebni stroški revizijskega postopka.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12.2.2009



predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- mag. Janez Tekavec, Hacquetova 8, Ljubljana
- Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje invensticij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- JV SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana d.d.,Vilharjeva 16 a, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran