018-033/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka javnega naročanja za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota; odsek Ptuj-Mekotnjak, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Alpine Bau GmbH, Alte Bundesstrasse 10, Wals bei Salzburg, Avstrija in Cestno podjetje Maribor, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d., Iztokova ulica 30, Maribor, ki ju zastopa Marko Rogl, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 16. 3. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelja predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, zavrne kot neutemeljen.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 19. 2. 2008 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod številko objave JN 1108/2008, in Uradnem listu Evropske unije z dne 20. 2. 2008, pod številko objave 2008/S 35-048218.

Po izvedenih postopkih revizije (sklepi Državne revizijske komisije št. 018-089/2008-44 z dne 29. 8. 2008, 018-089/2008-53 z dne 12. 9. 2008, 018-089/2008-54 z dne 12. 9. 2008 in 018-195/2008-4 z dne 19. 12. 2008) je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4111-5/2008zp122 z dne 8. 1. 2009, da kot najugodnejšo izmed treh ponudb, ki jih je naročnik označil kot popolne, izbere ponudbo ponudnika SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo, tako kot še pet drugih ponudb, je naročnik izločil.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, v katerem zaradi očitanih kršitev 8., 9., 44., 78., 79. in 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in se javno naročilo odda vlagatelju oziroma podrejeno, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je predložil popolno ponudbo tudi v delu, ki se nanaša na zahteve iz Obrazca 5.9, kar naj bi izhajalo tudi iz predloženega pravnega mnenja, na katerega se "v izogib nepotrebnemu ponavljanju" vlagatelj "v celoti sklicuje", da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti, in da bi moral naročnik voditi postopek oddaje javnega naročila po določbah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ne pa po določbah ZJN-2.

Naročnik je s sklepom št. 4111-5/2008-130 z dne 9. 2. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da izjava vlagateljeve banke določa zneske revolving kredita vlagatelja, ki se nanaša tudi na obravnavani projekt, vendar pa ne zagotavlja naročniku, da bo v času podpisa pogodbe in izvajanja del, možnost pridobitve kredita v znesku, ki je določen v razpisni dokumentaciji in ki je bil obligatoren pogoj. Naročnik navaja, da ni imel razloga za dvom v verodostojnost predloženih referenc oziroma referenčnih potrdil, ki so jih izbranemu ponudniku potrdili investitorji. Glede napačnosti pravne podlage za vodenje postopka pa naročnik navaja, da je vlagatelj skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN prekludiran.

S sporočilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 12. 2. 2009 je vlagatelj zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj prereka naročnikove navedbe in prilaga izjavo banke z dne 12. 2. 2009 v nemščini.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-1/2009-51 z dne 18. 2. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 25. 2. 2009 od vlagatelja in 3. 3. 2009 od naročnika prejela prevod izjave banke z dne 12. 2. 2009, ki jo je vlagatelj predložil k obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 12. 2. 2009.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je med drugim sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2 (in razpisno dokumentacijo), ko je vlagateljevo ponudbo izločil.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da bi moral naročnik pri oddaji javnega naročila uporabljati ZJNVETPS, ne pa ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljen. Državna revizijska komisija je vlagatelju že v sklepu št. 018-089/2008-54 z dne 12. 9. 2008 (tedaj je vlagatelj sicer izrazil le pomislek glede pravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila po ZJN-2) pojasnila, da je naročnik pri oddaji obravnavanega javnega naročila zavezanec po ZJN-2. Kot določa Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/2007 - ZZelP-UPB4; v nadaljevanju: ZZelP), gospodarske javne službe na področju železniškega prometa opravlja upravljavec - Slovenske železnice, d. o. o. (27.c člen ZZelP). Slovenske železnice, d. o. o., so torej tiste, ki (med drugim) izvajajo javni prevoz in torej "izvajajo javno storitev na področju prevoza z železnico" (gl. prvi odstavek 7. člena ZJNVETPS). Naročnik ne opravlja nobene izmed gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa (določenih z ZZelP); naročnik torej ne izvaja niti javnega prevoza in ne "izvaja javne storitve na področju prevoza z železnico". Slovenske železnice, d. o. o., skladno s 27.c členom ZZelP opravljajo tudi naloge upravljavca iz 11.a in 11.b člena ZZelP ter druge naloge upravljavca določene z ZZelP in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa. Naročnik pri opravljanju svojih nalog ne "rabi (uporablja) fizičnega omrežja" (gl. v tem smislu "Communication from the Commission to the European parliament pursuant to the second subparagraph of Article 251(2) of the EC Treaty concerning the common position of the Council on the adoption of a Directive of the European Parliament and of the Council coordinating the procurement procedures of entities operating in the water, energy, transport and postal services sectors", SEC(2003) 365 final, 2000/0117 (COD) z dne 25. 3. 2003, http://www.europarl.europa.eu/registre/docs_autres_ institutions/commission_europeenne /sec/2003/0365/COM_SEC(2003)0365_EN.pdf, str. 12). Naročnik pa tudi ne upravlja omrežja zaradi dajanja na razpolago subjektom, ki izvajajo prevozne storitve (gl. v tem smislu npr. članek "Les personnes publiques soumises au Code des marchĂ"s publics, entitĂ"s adjudicatrices", http://www.cabinet-richer.com/articles/marches-publics-entites-adjudicatrices.htm: "â?? la ''mise Ă  disposition'' du rĂ"seau (v slovenščini: "zagotavljanje omrežij", v angleščini: "provision of networks") correspond Ă  la situation dans laquelle le dĂ"tenteur ou propriĂ"taire du rĂ"seau nâ??exploite pas le service, mais a, nĂ"anmoins, une ''activitĂ"'' qui consiste Ă  gĂ"rer le rĂ"seau pour permettre Ă  ceux qui exploitent le service de lâ??utiliser, la ''mise Ă  disposition'' nâ??est vraisemblablement pas la mise Ă  la disposition dâ??une entreprise qui aurait elle-mĂŞme une activitĂ" de mise Ă  disposition (au profit des tiers et/ou de sa propre activitĂ" dâ??exploitation)" v povezavi s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca Jeana Mischoja z dne 13. 12. 2001 v zadevi št. C-513/99 Concordia Bus Finland Oy Ab (prej Stagecoach Finland) proti Helsingin kaupunki e HKL-Bussiliikenne]. Uvrstitev konkretnega naročnika med klasične naročnike (tj. naročnike po ZJN-2) in ne infrastrukturne naročnike (tj. naročnike po ZJNVETPS) pa potrjuje tudi Odločba Komisije z dne 9. decembra 2008 o spremembi prilog k direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja glede njunih seznamov naročnikov (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7871) (Besedilo velja za EGP) (UL L 349, 24. 12. 2008, str. 1-192) (v nadaljevanju: Odločba Komisije). V Prilogi XII Odločbe Komisije je konkretni naročnik naveden v 61. alinei v razdelku "Slovenija" (str. 169). Priloga XII je nadomestila Prilogo IV Direktive 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES) (drugi odstavek 2. člena Odločbe Komisije). Direktivo 2004/18/ES je implementiral ZJN-2 (gl. drugi odstavek 1. člena ZJN-2), ne pa ZJNVETPS (prim. drugi odstavek 1. člena ZJNVETPS).

Izhajajoč iz predhodno navedenega je Državna revizijska komisija skladnost naročnikovih ravnanj presojala v okviru spoštovanja določb ZJN-2 (ki je sicer tudi predpis, katerega kršitve vlagatelj v zahtevku za revizijo celo izrecno izpostavlja (gl. str. 2, 3 in 4), čeprav vlagatelj po drugi strani v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik upoštevati ZJNVETPS).

Vlagatelj zaradi omejitev iz drugega in šestega odstavka 12. člena ZRPJN ne more po roku za predložitev ponudb uspešno uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo (npr. postavitev pogoja, določitev vrste dokazila). Državna revizijska komisija lahko zato v tej fazi le preizkusi, ali je naročnik pri obravnavi vlagateljeve ponudbe upošteval razpisno dokumentacijo na način, kot se je v njej zavezal.

Glede na to, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo za oddajo konkretnega javnega naročila in da iz razpisne dokumentacije izhaja pomen oziroma vsebina posameznih pojmov, ne more biti sporno, da se razpisno dokumentacijo razlaga v pomenu oziroma vsebini teh pojmov. Dejstvo, da je ponudnik predložil dokazilo, ne more še vzpostaviti ugotovitve, da je ponudnik s tem dokazal izpolnjevanje zahteve oziroma pogoja, saj naročnik lahko ugotovi, da po vsebini to dokazilo ne dokazuje izpolnjevanja zahteve oziroma pogoja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 4111-5/2008zp122 z dne 8. 1. 2009) in pri tem ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj s predložitvijo dokazil (izjava banke z dne 27. 3. 2008, predložena v ponudbo, in izjava banke z dne 5. 5. 2008, predložena na poziv naročnika za dopolnitev ponudbe) ni izkazal, da izpolnjuje pogoj "iz točke 9 Podpoglavja 1.2 âˆ" Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik ter točke 19 Tabele formalne popolnosti ponudbe razpisne dokumentacije", saj "pri pregledu Obrazca 5.9 - Pismo o nameri" "ni razvidno, da ima" vlagatelj "dostop do kreditnih linij, ustreznih, da zagotovi zahtevane denarne prilive za čas trajanja izvedbe del".

Naročnik je v Poglavju 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, Podpoglavje 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik določil "pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik" (strani 27-37 razpisne dokumentacije).

V tabeli "Osnovna sposobnost ponudnika - obvezni pogoji" je naročnik pod zaporedno številko 9 (stran 34 razpisne dokumentacije) določil pogoj (drugi stolpec), da "ima ponudnik dostop do kreditnih linij, ustreznih da zagotovi zahtevane denarne prilive za čas trajanja izvedbe del. V vsakem primeru mora biti kreditni znesek vsaj 1.500.000,00 EUR", kot dokazilo (tretji stolpec) pa "Obrazec 5.9: Pismo o nameri banke ali zavarovalnice". Pogoj, ki je določen v tabeli "Osnovna sposobnost ponudnika - obvezni pogoji" pod zaporedno številko 9 (stran 34 razpisne dokumentacije), je določen tudi v točki 19 Tabele formalne popolnosti ponudbe (stran 56 razpisne dokumentacije).

Obrazec 5.9 je sestavljen tako, da banka ali zavarovalnica izpolni manjkajoče vsebine izjave (Izjavljamo, da smo kot _ pripravljeni _ izdati kredit za znesek v višini _ EUR, ki bo namenjen za izvedbo del po pogodbi za projekt _.), navede datum in potrdi obrazec. Na tem obrazcu je pripisano besedilo "Ponudnik lahko predloži standardni obrazec poslovne banke ali zavarovalne družbe, ki je sestavljen v smislu vsebine obrazca 5.9."

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik zahteval, naj ponudnik predloži izjavo banke ali zavarovalnice (ki je lahko podana tudi na standardnem obrazcu), da je ta pripravljena izdati kredit v vsaj zahtevanem minimalnem znesku (1.500.000 EUR), pri čemer je razvidno, da naročnik zahteva izjavo banke ali zavarovalnice o namenskosti kredita. Kredit (v vsaj zahtevanem minimalnem znesku) mora biti namenjen za izvedbo razpisanih gradbenih del. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne zahteva, da mora imeti ponudnik že odobren kredit v vsaj minimalnem znesku, sklenjeno kreditno pogodbo, odprto kreditno linijo ipd. (česa takega ni navedla niti Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-089/2008-54 z dne 12. 9. 2008), ampak zahteva, da banka ali zavarovalnica s podajo izjave potrdi svojo pripravljenost izdaje namenskega kredita (tj. kredita, ki bo namenjen za izvedbo gradbenih del za razpisani projekt). V zadevi ni sporno, da vlagatelj v ponudbi ni predložil izjave banke o pripravljenosti izdati namenski kredit, ampak je predložil izjavo (dokazilo) banke o tem, da vlagatelj že razpolaga z jamstvi banke v znesku, ki je nesporno višji od minimalno zahtevanega v razpisni dokumentaciji. Vendar izjave vlagateljeve banke (z dne 27. 3. 2008, predložena v ponudbo, in z dne 5. 5. 2008, predložena na poziv naročnika za dopolnitev ponudbe, kot tudi tista z dne 12. 2. 2009, predložena k sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) predstavljajo zgolj izjavo vlagateljeve banke o dejstvih glede odobrenega revolving bančnega jamstva. To dejstvo skozi svoje argumente v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 12. 2. 2009 dejansko priznava tudi sam vlagatelj, saj navaja, da "prilaga dokument banke iz katerega je razvidno stanje njegovega revolving bančnega jamstva, ki na dan 12.02.2009 znaša â??" (prevod izjave z dne 12. 2. 2009 vsebuje prevod celotnega besedila izjave banke in ne izpušča besedila, kot sta to storila prevoda izjave banke z dne 27. 3. 2008 in 5. 5. 2008). Ker je v izjavi z dne 12. 2. 2009 vlagateljeva banka podala izjavo (informacijo), da znašajo ti zneski več, kot so znašali ob podaji izjav z dne 27. 3. 2008 in 5. 5. 2008, je tudi potrjeno, da s klavzulo "Brez naše obveznosti." ("Ohne unser Obligo." oziroma "Brez naše zaveze.", ki je uporabljena v prevodu izjave z dne 12. 2. 2009) banka podaja le stanje glede odobrenega revolving jamstva (in Državna revizijska komisija lahko znova ugotovi, da vlagatelj razpolaga z določenimi zneski; argument a contrario: ni res, da bi vlagatelj ne imel na razpolago določenih sredstev; kakšna dodatna razlaga torej ni mogoča), pri čemer banka za nespremenljivost tega stanja (vlagatelj je sam dokazal, da je spremenljivo) ne more jamčiti, ne more pa niti trditi, da so sredstva namenska, če to niso. Naročnik je vlagatelju (že pri in po sprejemu prve odločitve o oddaji naročila) želel samo pojasniti, da je upošteval, da je vlagatelj predložil dokazilo, iz katerega ni razvidno, da je banka podala izjavo o namenskosti vsaj 1.500.000 EUR. Zato je naročnik vlagatelja tudi pozval na dopolnitev ponudbe. Čeprav ima vlagatelj na razpolago višji znesek od minimalno zahtevanega v razpisni dokumentaciji, pa vlagatelj tudi v tem postopku revizije ni izkazal, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti in upošteval vlagateljeve ponudbe kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj tudi tokrat vlagatelj ni uspel izkazati, da iz predloženih dokazil izhaja izjava banke o namenskosti sredstev v višini vsaj 1.500.000 EUR. Zaradi izhodiščnega položaja, ko je vlagatelj predložil izjavo banke, da ima že na voljo sredstva, je naročnik z obrazložitvijo pojasnil, da bi morala biti izjava vlagateljeve banke (ker je dejansko stanje različno: izjava vlagateljeve banke ne potrjuje pripravljenosti izdaje 1.500.000 EUR kredita, namenjenega za izvedbo gradbenih del za razpisani projekt, ampak podaja izjavo o stanju glede odobrenega revolving jamstva) oblikovana tako, da bi banka potrdila, da je v celotni masi sredstev, ki jih ima vlagatelj na razpolago, del sredstev (v vsaj minimalnem znesku, ki ga zahteva razpisna dokumentacija) namenjen (rezerviran) za izvedbo razpisanih del.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija pa se nadalje ni spuščala v presojo utemeljenosti tudi drugih vlagateljevih revizijskih navedb (revizijske navedbe, ki se nanašajo na neskladnosti pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika), saj bi se tudi v primeru ugotovitve njihove utemeljenosti vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne mogel izboljšati. Vlagatelj zato skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne izkazuje enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na škodo oziroma možnost škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija v preostalem delu zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

Državna revizijska komisija, tako kot že večkrat doslej (npr. št. 018-324/2004, 018-040/2005, 018-144/2006, 018-209/2007, 018-078/2008), opozarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil, zaradi česar ne more sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Te odločitve so pridržane naročniku. Državna revizijska komisija pa tudi dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zato postopek revizije ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja (v tem smislu npr. št. 018-017/2006, 018-272/2007). Zato vlagatelj od Državne revizijske komisije tudi ne more zahtevati, da "izda sklep o izbiri vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika" (del primarnega predloga).

Ker vlagatelj ni uspel s primarnim predlogom, ob upoštevanju obrazložitve iz tega sklepa ne more uspeti niti s podrejenim predlogom. Namreč, če vlagatelj ni uspel doseči razveljavitve dela postopka oddaje javnega naročila, toliko bolj (argument a fortiori) velja, da ne more doseči razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16. 3. 2009

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor,
- odvetnik Marko Rogl, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran