018-030/2009 Nacionalni inštitut za biologijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za opravljanje potapljaških in drugih vzdrževalnih del na oceanografski boji in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MANTA, ladjedelništvo, podvodna dela, trgovina d.o.o., Nazorjeva 8, Izola, ki ga zastopa Odvetniška družba Krainer MK in partnerji o.p. d.n.o., Gorenjska cesta 2, Radovljica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 20.02.2009

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže kot prepozen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Na podlagi Povabila k oddaji ponudb za izvajanje potapljaških in drugih vzdrževalnih del na oceanografski boji (dokument št. 1423/2008, z dne 03.12.2008) je naročnik prejel tri pravočasne in popolne ponudbe. Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 1354/2008, z dne 30.12.2008, vse tri ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo predmetnega javnega naročila izbere ponudnik OCEANIK DAVID VERLIČ s.p., Vanganel 50, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.01.2009, naročniku poslal pisno opozorilo iz drugega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) in mu predlagal naj preveri, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje o usposobljenosti kadra ter ali je ponujeno plovilo ustrezno in (posledično) o izbiri ponovno odloči. Naročnik je dne 22.01.2009 vlagatelju posredoval dokument Obvestilo o odločitvi, s katerim mu je sporočil, da vztraja pri svoji prvotni odločitvi.

Vlagatelj je dne 02.02.2009 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je dne 30.12.2008 prejel obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki ni bilo obrazloženo. V obvestilu, nadaljuje vlagatelj, so bili navedeni zgolj vsi trije sodelujoči ponudniki in njihove cene.
Ponudbena cena izbranega ponudnika, zatrjuje vlagatelj, je občutna nižja od ostalih dveh ponudnikov, zato bi moral naročnik ravnati skladno z 49. členom ZJN-2. Vlagatelj v zvezi s tem še poudarja, da merilo najnižja cena pri tako specifičnih storitvah, ne vzdrži, saj je posledično lahko vprašljiva kvaliteta izvedenih del.
Vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovim navodilom, po katerih se mora izvajalec povezati in sodelovati z nadzornikom krmiljenja elektronskih naprav na boji in z elektronikom.
Vlagatelj nadalje opozarja, da je vrednost storitve izbranega ponudnika v razpisanem obdobju vredna 58.800,00 EUR, zato bi moralo biti predmetno javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil.
Vlagatelj še ugotavlja, da je izbrani ponudnik svojo dejavnost začel opravljati šele 01.01.2008, zato ne izpolnjuje pogoja, da je (kot pravna oseba) v obdobju zadnjih treh let izvajal enaka ali podobna dela.
Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje razpisane dejavnosti, saj je glede ustreznosti ponujenega plovila podal le izjavo, da razpolaga s plovilom, ki ni v njegovi lasti.
Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek razveljavi in zahteva povračilo stroškov.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (dokument št. 154/2009, z dne 12.02.2009). V obrazložitvi svoje odločitve naročnik uvodoma ugotavlja, da cena izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, saj bistveno ne odstopa od cene, za katero je vlagatelj, in sicer leta 2006 in leta 2007, zanj opravljal enaka dela.
Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na sodelovanje z nadzornikom krmiljenja elektronskih naprav na boji in z elektronikom, naročnik ugotavlja, da gre za popolnoma tehnično zahtevo in da je predmetni očitek tudi sicer prepozen, saj se nanaša na razpisno dokumentacijo.
Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na skupno vrednost razpisanih del in poudarja, da znaša ocenjena vrednost 36.000 EUR oziroma znaša skupna vrednost ponudbe izbranega ponudnika (po formuli iz razpisne dokumentacije) 36.400 EUR.
Naročnik poudarja, da je bilo obvestilo o izbiri, z navedbami cen vseh treh ponudnikov, ustrezno obrazloženo, saj je bilo edino merilo zgolj najnižja cena.
Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da je izbrani ponudnik svojo dejavnost kot samostojni podjetnik začel opravljati šele 01.01.2008 in v zvezi s tem poudarja, da je slednji kljub temu izkazal, da je enaka ali podobna dela izvedel korektno.
Naročnik na koncu še ugotavlja, da izbrani ponudnik razpolaga z ustreznim plovilom in da je navedeno preveril tako pri izbranem ponudniku kot tudi na Upravi RS za pomorstvo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13.02.2009, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 17.02.2009, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zakon torej določa, da je po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni. Rok je prekluziven (in začne teči od prejema odločitve o oddaji javnega naročila), kar pomeni, da ponudnik po izteku tega roka izgubi pravico uveljavljati pravno varstvo v revizijskem postopku. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN mora namreč naročnik v primeru, če ugotovi, da je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno, le-tega s sklepom zavreči. Če tega ne stori že naročnik, zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrže Državna revizijska komisija.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je bilo v obravnavanem primeru Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 1354/2008, z dne 30.12.2008, poslano dne 30.12.2008 (kar je razvidno iz priložene povratnice), vlagatelju pa vročeno dne 03.01.2009. Ob navedenem se je v skladu s pravili o računanju rokov iz 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi postopkih revizije postopkov oddaje javnih naročil, prekluzivni rok desetih dni za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavku 12. člena ZRPJN iztekel dne 13.01.2009.

Na dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo z dne 02.02.2009 vložen prepozno, ne more vplivati ravnanje vlagatelja, ki je na podlagi drugega odstavka 79. člena ZJN-2, z vlogo, z dne 05.01.2009 (Pisno opozorilo ponudnika), od naročnika zahteval naj preveri, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje o usposobljenosti kadra in ali je ponujeno plovilo ustrezno ter o izbiri ponovno odloči.
Iz določil drugega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da lahko na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.
Institut iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2 je zamišljen kot način reševanja sporov izven revizijskega postopka in je uporabljiv zlasti v primerih, ko sta si naročnik in vlagatelj pravzaprav edina v tem, da je potrebno odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti. Na podlagi takšne vloge ponudnika lahko naročnik, po predhodni ugotovitvi njene utemeljenosti, svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremeni in sprejme novo odločitev. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da ZJN-2 zgolj v tem primeru (torej le v primeru, če naročnik sprejeme novo odločitev o oddaji javnega naročila) predvideva tudi "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne ta rok teči od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. V nasprotju z navedenim pa ZJN-2 "premika" trenutka pričetka teka roka za vložitev revizijskega zahtevka ne predvideva v primeru, ko naročnik vlagateljevo "pisno opozorilo" zavrne oziroma se odloči, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil; v tem primeru se namreč šteje, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči skladno z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, in sicer že s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Drugačne posledice na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo ima vložena zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je namreč v nasprotju s predhodno obravnavanim institutom namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o ne/vložitvi pravnega sredstva. ZJN-2 takšno zahtevo namreč predvideva za primere, ko naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika in v zvezi s takšno zahtevo od ponudnikov zahteva še, da v njej jasno navedejo o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahtevo se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema naročnikove odločitve.
Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila je torej materialni akt naročnika, ki pa ima tudi določene procesne učinke. Po eni strani je namreč vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna tudi od razlogov, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi, po drugi strani pa od prejema dodatne obrazložitve teče procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo. Iz navedenih razlogov je potrebno določila, ki urejajo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila interpretirati tako, da mora naročnik tudi v primeru, ko meni, da je že v obvestilu o oddaji naročila navedel vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, obravnavati vlagateljevo vlogo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, od dneva prejema dodatne odločitve o oddaji naročila oziroma od dneva prejema (kakršnekoli) odločitve o podani zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila pa teče prekluzivni rok za vložitev revizijskega zahtevka.

V konkretnem primeru je vlagatelj, po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (ki jo je prejel 03.01.2009), dne 05.01.2009 na naročnika naslovil vlogo, ki jo je poimenoval Pisno opozorilo ponudnika. Pregled predmetne vloge pokaže, da vlagatelj v le-tej navaja pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika in v zvezi s tem naročniku predlaga, da jo ponovno preuči in posledično opravi ponovno izbiro med ponudniki. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre vlogo z opisano vsebino šteti za pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, ne pa kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Iz podane vloge namreč izhaja zgolj predlog po spremembi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ne pa tudi obrazložena zahteva vlagatelja po podaji kakršnekoli obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Ugotoviti gre tudi, da ima naročnikov dopis, s katerim je slednji odgovoril na zgoraj obravnavano vlagateljevo vlogo, in ki ga je vlagatelj prejel 22.01.2009, naravo odgovora na pisno opozorilo na odločitev naročnika. Iz vsebine tega dokumenta namreč izhaja zgolj to, da naročnik vlagateljevi vlogi, z dne 05.01.2009, ni priznal utemeljenosti, in da se za spremembo svoje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni odločil ("â??zato je naročnik odločil, da vztraja pri svoji odločitvi, št. 1354/2008, z dne 30.12.2008").

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 02.02.2009, vložen prepozno oziroma je formalno zamujen. V obravnavanem primeru je torej kot izhodiščno točko za izračun roka za vložitev zahtevka za revizijo potrebno upoštevati datum 03.01.2009 - to je tisti dan, ko je bilo vlagatelju vročeno Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 1354/2008, z dne 30.12.2008 in ne (kot zmotno menita tako vlagatelj kot tudi naročnik ) datum 22.01.2009 - torej dan, ko je vlagatelj od naročnika prejel naročnikov dopis, št. 37/2009, z dne 14.01.2009, s katerim ga je slednji obvestil, da vztraja pri svoji prvotni odločitvi.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je edini datum, od katerega je v konkretnem primeru mogoče računati rok za vložitev zahtevka za revizijo, datum prejema odločitve o dodelitvi naročila (03.01.2009). Navedeno pomeni, da se je v obravnavani zadevi 10 - dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo v skladu s pravili o štetju rokov iz 111. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, iztekel v 13.01.2009. Ker gre za prekluzivni rok, je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj s tem dnem izgubil pravico uveljavljati pravno varstvo ter je posledično istega dne odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila postala pravnomočna.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči kot prepoznega

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.02.2009



Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 11, Ljubljana
- Odvetniška družba Krainer MK in partnerji o.p. d.n.o., Gorenjska cesta 2, Radovljica
- OCEANIK DAVID VERLIČ s.p., Vanganel 50, Koper
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran