018-166/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za nakup specialnih vozil za RešCZ in RKB in na podlagi pritožbe ponudnika DUMIDA d.o.o., Sp. Dobrenje 42/a, Pesnica pri Mariboru, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.11.2008 soglasno

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba z dne 13.10.2008 se zavrže kot prepozna.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.7.2008 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 17.7.2008 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN6016/2008.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.8.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je ugovarjal zoper vsebino razpisne dokumentacije. Po njegovem mnenju je naročnik tehnične zahteve za 13 kosov večnamenskih kombiniranih vozil RKB (radiološka, kemijska in biološka zaščita) določil na diskriminatoren način, saj naj bi favorizirale le enega ponudnika, in sicer Mercedes Sprinter, medtem ko naj bi ostalim ponudnikom onemogočale sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je tudi navedel, da je zaradi nejasne razpisne dokumentacije naročniku zastavil vprašanja v zvezi z delovanjem klima naprave, na katerega pa ni dobil odgovora. Zaradi navedenega je vlagatelj predlagal razveljavitev predmetnega javnega naročila v 2. sklopu.

Naročnik je dne 19.9.2008 sprejel sklep št. 430-474/2008-8, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo v celoti ugodil in razveljavil predmetno javno naročilo v 2. sklopu, hkrati pa mu je priznal tudi priglašene stroške. V obrazložitvi sklepa je navedel, da so zahtevane tehnične specifikacije sicer potrebne in utemeljene, vendar pa je očitke vlagatelja sprejel, saj naj na slovenskem trgu trenutno ne bi bilo ponudnikov, ki bi lahko ponudili v celoti ustrezna vozila.

Naročnik je dne 30.9.2008 izdal sklep št. 430-474/2008-10, s katerim je ugotovil, da je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29.8.2008 umaknjen, zaradi česar je ustavil revizijski postopek. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je s sklepom z dne 19.9.2008 v celoti ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29.8.2008. Ker od vlagatelja ni prejel sporočila, da glede na sklep z dne 19.9.2008 ne bo nadaljeval postopka pred Državno revizijsko komisijo, je skladno z določili prvega odstavka 17. člena ZRPJN štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, zaradi česar je tudi ustavil revizijski postopek. V pravnem pouku je naročnik zapisal, da lahko vlagatelj zoper sklep vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni od prejema sklepa.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.10.2008 vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je naročnik njegovemu zahtevku za revizijo z dne 29.8.2008 v celoti ugodil ter ga pozval, naj mu v roku treh dni od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se ne strinja z odločitvijo naročnika, ki je revizijski postopek umaknil zaradi domneve umika zahtevka za revizijo. V postopku na prvi stopnji je naročnik ugodil zahtevku in o njem meritorno odločil v korist vlagatelja ter posledično razveljavil postopek oddaje javnega naročila. V pravnem pouku je naročnik vlagatelja pozval le, naj mu pisno sporoči, če bo nadaljeval postopek, česar pa vlagatelj ni storil, saj je bil zanj postopek ugodno rešen in je naročnik zahtevku v celoti ugodil. Sklep, s katerim je naročnik ustavil postopek revizije, je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z določili 17. člena ZRPJN, saj je naročnik zaradi neposredovanja sporočila štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen. Vlagatelj namreč nima pravnega interesa nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, ker je naročnik v celoti ugodil njegovemu zahtevku za revizijo, tako meritorno kot v stroškovnem delu. Če bi vlagatelj naročniku sporočil, da ne bo nadaljeval postopka, bi naročnik štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, kar pa ne drži. Tako bi tako pasivno kot tudi aktivno ravnanje vlagatelja pripeljalo do izdaje istega sklepa o ustavitvi postopka. Vlagatelj opozarja, da je naročnik ob pravnem pouku pozabil dodati dikcijo 17. člena ZRPJN, ki je bil v zakon vnesen predvsem zaradi zagotovitve načela hitrosti in preprečevanja zlorabe pravic. Zato je predvidena tudi fikcija - če molčiš, se šteje, da si zahtevek umaknil in da postopka na boš nadaljeval, vendar samo v primeru negativne odločbe naročnika. Vlagatelj meni, da gre v konkretnem primeru za zlorabo pravic s strani naročnika. Ne glede na to, da ima vlagatelj pooblaščenca, ki je prava vešča stranka, mora naročnik poskrbeti, da se v primeru, kadar nastopi fikcija umika, o tem obvesti vlagatelja. To ni samo po sebi umeven institut prava, posledica negativnega oz. pasivnega, torej umik in izguba pravic, nastane pa tudi velika materialna škoda, navaja vlagatelj. V revizijskem postopku se uporablja tudi Zakon o pravdnem postopku, še navaja vlagatelj, ki kot posledico ustavitve postopka zaradi umika določa tudi kritje stroškov nasprotne stranke in svojih lastnih. Nepravilnost izpodbijanega sklepa vlagatelj utemeljuje tudi s tem, da stranka tožbe po izdaji sodbe sodišča prve stopnje ne more več umakniti. Vlagatelj zaključuje, da njegova obvestitvena obveznost ne more imeti za posledico fikcijo umika, kadar je o njegovi zahtevi v celoti ugodno odločeno, zaradi česar predlaga, da Državna revizijska komisija sklep naročnika št. 430-474/2008-10 z dne 30.9.2008 razveljavi, vlagatelju pa poleg že priznanih stroškov prizna še stroške pritožbenega postopka.

Naročnik je dne 28.10.2008 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo predmetnega postopka revizije oddaje javnega naročila skupaj z vlagateljevo pritožbo.

Po pregledu predložene dokumentacije ter preučitvi pritožbe je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz dokumentacije predmetnega postopka revizije je razvidno, da je naročnik vlagatelja v sklepu št. 430-474/2008-10 z dne 30.9.2008, s katerim je zaradi domneve umika zahtevka za revizijo ustavil revizijski postopek, v pravnem pouku pravilno poučil, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Iz poštne povratnice je nadalje razvidno, da je vlagatelj sklep, s katerim je naročnik ustavil revizijski postopek, prejel dne 10.10.2008. To ob upoštevanju določil 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pomeni, da se je v predmetnem revizijskem postopku rok za vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo, kot ga določa prvi odstavek 17. člena ZRPJN, iztekel dne 13.10.2008.

Vlagatelj je pritožbo vložil z vlogo z dne 13.10.2008; iz žiga na pisemski ovojnici je razvidno, da je vlagatelj tega dne pritožbo tudi oddal na pošto s priporočeno pošiljko, kar pomeni, da je bila pritožba vložena znotraj zakonsko določenega roka. Vendar je iz vloge nadalje razvidno, da vlagatelj svoje pritožbe ni naslovil na Državno revizijsko komisijo kot organ, pristojen za odločanje o le-tej (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), temveč na naročnika, t.j. organ, ki za odločanje o pritožbi ni pristojen. Na Državno revizijsko komisijo je vlagateljeva pritožba posledično prispela šele, ko jo je le-tej odstopil naročnik, in sicer dne 29.10.2008, torej po izteku zakonsko določenega roka.

Osmi odstavek 112. člena ZPP določa, da se v primeru, ko je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vložitve pritožbe pri naročniku (nepristojnem organu) ni mogoče pripisati nevednosti vlagatelja. Naročnik je namreč vlagatelja v pravnem pouku sklepa, s katerim je ustavil revizijski postopek, jasno in nedvoumno poučil o njegovi pravici do pravnega varstva zoper takšno odločitev in o načinu uveljavljanja le-te. Vsebina pravnega pouka, iz katere jasno izhaja, da je zoper izdani sklep (oz. v njem vsebovano naročnikovo odločitev) mogoče vložiti pritožbo, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa na Državno revizijsko komisijo, vlagateljeve nevednosti glede možnega pravnega varstva ne dopušča. Da vložitve pritožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati vlagateljevi nevednosti, velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je bila pritožba vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vložitve vlagateljeve pritožbe pri naročniku (nepristojnem organu) ni mogoče pripisati niti očitni pomoti vložnika (vlagatelja). Iz vlagateljeve vloge (pritožbe) z dne 13.10.2008 namreč izhaja, da je slednji le-to naslovil prav na naročnika, medtem ko je Državni revizijski komisiji ni posredoval. To izhaja tako iz dejstva, da je vlagatelj naslov naročnika zapisal v zgornji levi kot vloge (nad naziv Državne revizijske komisije) ter mu pritožbo tudi poslal priporočeno po pošti, kot tudi iz dejstva, da v vlogi ni nobene pisarniške odredbe (v smislu namena poslati to vlogo Državni revizijski komisiji in ne naročniku), na podlagi katere naj bi se vloga vročila tudi Državni revizijski komisiji. Kot je bilo že zapisano, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo prejela šele, ko ji je le-to posredoval naročnik, in sicer dne 29.10.2008. Na podlagi predložene dokumentacije zato razloga očitne pomote ni bilo mogoče ugotoviti.

Ker je bil pritožba vložena na nepristojen organ, Državna revizijska komisija pa jo je kot pristojen organ za odločanje prejela po izteku 3 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe, in ker nastalega položaja ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vlagatelja, gre ugotoviti, da je bila pritožba vložena po izteku roka, ki je določen v petem odstavku 12. člena ZRPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla kot prepozno.

Ne glede na to, da o pritožbi zaradi njene nepravočasnosti ni bilo mogoče vsebinsko odločiti, Državna revizijska komisija opozarja, da molk vlagatelja zahtevka za revizijo v primeru, kadar naročnik njegovemu zahtevku v celoti ugodi tako v vsebinskem kot v stroškovnem delu, ne pomeni, da sklep naročnika, s katerim ugodi zahtevku za revizijo in v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, nima pravnih učinkov. Čeprav prvi odstavek 17. člena ZRPJN dejansko predvideva domnevo umika zahtevka za revizijo in naročniku nalaga izdajo sklepa o ustavitvi postopka tudi v primeru, kadar zahtevku v celoti ugodi, od vlagatelja pa ne prejme sporočila o nadaljevanju postopka, te določbe ni mogoče razlagati na način, da sklep, s katerim naročnik ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi postopek oddaje javnega naročila, postane pravnomočen in pravno učinkuje le v primeru vlagateljevega aktivnega procesnega ravnanja (t.j. posredovanja sporočila o ne-nadaljevanju postopka), ne pa tudi v primeru pasivnega procesnega ravnanja, torej molka vlagatelja. Molk vlagatelja, ki v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN povzroči domnevo umika zahtevka za revizijo tudi v primeru naročnikove ugoditve zahtevku, je zato treba obravnavati kot vlagateljevo odpoved pravnemu sredstvu zoper odločitev naročnika (saj zanj vlagatelj nima več pravnega interesa), kar povzroči pravnomočnost naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila. Sklep, s katerim naročnik v tem primeru na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN ustavi revizijski postopek, zato pomeni le zaključek revizijskega postopka, medtem ko naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo v celoti ostane v veljavi in pravno učinkuje.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi z dne 13.10.2008 zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali s pritožbo. Določba 22. člena ZRPJN ureja le povrnitev stroškov revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, zato se v obravnavanem primeru, skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrgla kot nepravočasno, je obenem, skladno z določilom prvega odstavka 165. člena ZPP, odločila tudi o priglašenih stroških vlagatelja, ki so nastali med postopkom v zvezi s pritožbo, ter jih zavrnila, saj vlagatelj s svojo pritožbo ni uspel.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6.11.2008

predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran