018-160/2008 Občina Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Brežice" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.11.2008 soglasno

odločila:

Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17.10.2008, se ugodi, in sicer tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Izgradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Brežice", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8534/2008 z dne 8.10.2008.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.10.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Brežice". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer dne 8.10.2008, pod številko objave JN8534/2008.

Z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 17.10.2008, je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo.
V revizijskem zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik obvestilo o naročilu za predmetno javno naročilo posredoval v objavo na Portalu javnih naročil dne 8.10.2008. V obvestilu je kot rok za oddajo ponudbe določil 21.10.2008, torej 13. dan po pošiljanju obvestila o javnem naročilu. Predhodnega obvestila glede predmetnega javnega naročila naj naročnik ne bi objavil. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku. Vlagatelj naročniku očita kršitev 51. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ki opredeljuje, da mora biti rok za prejem ponudb v primeru oddaje javnega naročila po odprtem postopku 40 dni od pošiljanja obvestila o javnem naročilu. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev prvega odstavka 50. člena ZJN-2. Naročnik naj v razpisni dokumentaciji ne bi opredelil popisa del, ampak mora ponudnik najprej izdelati idejni projekt telekomunikacijskega omrežja, katerega sestavni del je tudi projektantski popis. šele na podlagi postavk in ocenjenih količin v projektantskem popisu naj bi ponudnik lahko izdelal ustrezno zavezujočo ponudbo; v nasprotnem primeru naj bi namreč prevzel izjemno visoko poslovno tveganje, saj naj ne bi mogel adekvatno oceniti potrebnih del in njihove količine. Idejnega projekta za izdelavo telekomunikacijskega omrežja in zavezujoče ponudbe za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje tega omrežja pa naj ne bi bilo mogoče izdelati v 13. dneh, zato je po mnenju vlagatelja naročnik kršil načelo o potrebni dolžini roka za predložitev ponudb, kot sledi iz prvega odstavka 50. člena ZJN-2. Vlagatelj posledično zahteva, da naročnik njegovemu revizijskemu zahtevku v celoti ugodi in ustrezno korigira rok za predložitev ponudbe.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z "Odločbo" št. 434-1/08-322 z dne 20.10.2008, s katero je tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi omenjenega dokumenta naročnik najprej navaja, da v danem primeru javnega naročila ni bilo potrebno objaviti v Uradnem listu EU, zato je vlagateljeva navedba v zvezi s kršitvijo 51. člena ZJN-2 neutemeljena in brezpredmetna. V zvezi z vlagateljevim očitkom o kršitvi prvega odstavka 50. člena ZJN-2 naročnik navaja, da je bil dne 14.12.2007 v Uradnem listu RS št. 115 (stran 7888) objavljen Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 2. razvojna usmeritev, prednostna usmeritev 2.2.: informacijska družba, projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih. Predmet razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območju "belih lis", kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. "Bele lise" so za potrebe tega razpisa definirane kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki. Naročnik dalje pojasnjuje, da je dne 5.3.2008 pridobival podatke od Telekoma Slovenije, d.d., pri čemer je bilo jasno izpostavljeno, da ima Občina Brežice interes omogočiti širokopasovno omrežje na območju "belih lis" in da pripravlja Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Brežice. V zvezi s slednjim naj bi naročnik dne 5.3.2008 na svoji spletni strani objavil Poziv za pridobitev informacij za gradnjo širokopasovnega omrežja na območju Občine Brežice, skupaj s seznamom naselij, katerim naj bi se omogočil širokopasovni dostop. Naročnik s tem v zvezi izpostavlja, da je vlagatelj član "Skupine Telekom Slovenija (hčerinska družba Telekoma Slovenije)", iz česar je po njegovem mnenju mogoče nedvomno zaključiti, da je bil vlagatelj seznanjen z nameravano izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, pri čemer pa naj očitno ne bi izkazoval interesa za prevzem izvedbe javnega naročila. Naročnik navaja še, da je v razpisni dokumentaciji pod točko 5 izrecno izpostavil, kako se razpisna dokumentacija prevzame, ter da lahko dodatna pojasnila ponudniki pridobijo izključno v pisni obliki ali preko podanega elektronskega naslova. Kljub navedenemu naj bi vlagatelj dne 16.10.2008 telefonsko zahteval dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo ("število poslovnih uporabnikov na belih lisah za projekt GOšO") pri osebi, ki naj v razpisni dokumentaciji ne bi bila navedena kot kontaktna oseba. Navedeno po mnenju naročnika več kot očitno kaže na to, da se vlagatelj tudi po osmih dneh od objave razpisne dokumentacije ni potrudil niti seznaniti se z razpisno dokumentacijo samo, kar naj bi jasno kazalo na njegov odnos in interes za izvedbo predmetnega javnega naročila. V prid naročnikovim navedbam naj bi govorilo tudi dejstvo, da je razpisno dokumentacijo dvignilo več potencialnih ponudnikov, pri čemer pa naj noben od njih ne bi ugovarjal prekratkega roka za izdelavo ustrezne ponudbe. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.
Z vlogo z dne 21.10.2008 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27.10.2008, je naročnik tej odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v zadevi pred njim vodenem revizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede vprašanja, ali je rok za oddajo ponudb, ki ga je naročnik določil na 13. dan od dne objave (pošiljanja v objavo) obvestila o predmetnem javnem naročilu, skladen z določili prvega odstavka 50. in 51. člena ZJN-2.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej zatrjuje neskladnost postavljenega roka za oddajo ponudb z določili 51. člena ZJN-2.

ZJN-2 v 51. členu določa, da mora biti rok za prejem ponudb v odprtem postopku najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 2.061.000,00 brez DDV in tako ne dosega mejne vrednosti, nad katero bi bilo potrebno javno naročilo objaviti v Uradnem listu EU.

Ker se zgoraj povzeta določba 51. člena ZJN-2 nanaša zgolj na postopke oddaje javnih naročil, ki jih je glede na vrednost predmeta potrebno objaviti v Uradnem listu EU, gre ugotoviti, da naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri določanju roka za oddajo ponudb te določbe ZJN-2 ni bilo potrebno upoštevati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določen rok za oddajo ponudb ne bi bil skladen z določili prvega odstavka 50. člena ZJN-2.

ZJN-2 v prvem odstavku 50. člena ZJN-2 določa, da mora pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Pojasniti gre, da ZJN-2 minimalne roke določa le za postopke oddaje javnih naročil, ki jih je glede na vrednost predmeta potrebno objaviti v Uradnem listu EU. V konkretnem postopku je Državna revizijska komisija tako preverjala, ali je naročnik pri določitvi roka za oddajo ponudb upošteval zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da ta, kot to izpostavlja vlagatelj, ne vsebuje popisa del, ki jih bo potrebno izvesti v okviru javnega naročila (t.i. projektantskega popisa); naročnik v razpisni dokumentaciji (strani 2 in 3) namreč od ponudnikov zahteva, da v okviru ponudbe sami najprej pripravijo projekt, ki mora med drugim zagotavljati "ustrezno vsebinsko - tehnično rešitev", "oceno števila potencialnih priključkov", "razvidnost povezovanja v tranzitno omrežje" ter "zadostne kapacitete za možne širitve v prihodnosti". Naročnik v razpisni dokumentaciji (stran 3) od ponudnikov poleg tega zahteva tudi, da mu v svoji ponudbi med drugim prikažejo "vrednost projekta na celotnem območju belih lis z DDV in brez DDV", "vrednost projekta na območju belih lis, ki se gradi samo z zasebnim kapitalom z DDV in brez DDV", "vrednost projekta na območju belih lis, ki se gradi samo z sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko z DDV in brez DDV", "ceno na potencialni priključek - uporabnika (gospodinjstvo) ne glede na način financiranja, brez DDV", "ceno na potencialni priključek - uporabnika (gospodinjstvo) za del omrežja, zgrajenega s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, brez DDV", "ceno upravljanja in vzdrževanja z DDV in brez DDV", "število priključkov, ki jih bo zgradil", "reference" ter "predvideni datum začetka in zaključka izvajanja projekta". Ponudba mora skladno z razpisno dokumentacijo (stran 3) ravno tako vsebovati "finančno - ekonomske izračune (oceno vseh prihodkov omrežja preračunanih na neto sedanjo vrednost, oceno stroškov upravljanja in vzdrževanja, preračunanih na neto sedanjo vrednost)", vključno z analizo stroškov in koristi izgradnje, v ponudbi mora biti podana "specifikacija vseh upravičenih stroškov izgradnje po principu projekta na ključ", priloženi pa ji morajo biti tudi "načrt izvajanja operacije", "terminski načrt izvedbe operacije", "načrt stroškov operacije" ter "terminski načrt sofinanciranja operacije" (stran 4 razpisne dokumentacije).

V zvezi z zgornjim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da gre predmetno javno naročilo oceniti za relativno zapleteno, kar nenazadnje izhaja že iz same razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila; naročnik v več kot 100-stranski razpisni dokumentaciji namreč postavlja številne zahteve glede vsebine ponudbe (nekatere od teh so predstavljene zgoraj), pogoje, vezane na sposobnost ponudnika, določa skupno 17 obrazcev, na katerih je potrebno oddati ponudbo (neupoštevajoč zahtevane priloge k tem obrazcem ter izdelani projekt izgradnje omrežja in finančne izračune) itd.

Državna revizijska komisija dalje izpostavlja, da mora naročnik v skladu z načelom enakopravnosti, kot enim od temeljnih načel javnega naročanja, zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja (9. člen ZJN-2). Upoštevajoč to načelo mora naročnik zagotoviti tudi, da je rok za oddajo ponudb določen tako, da zainteresiranim ponudnikom objektivno omogoča oddajo svoje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila in s tem potegovanje za dodelitev tega. Posledično gre zavzeti tudi stališče, da mora biti rok za oddajo ponudb v odprtem postopku (po katerem se oddaja tudi predmetno javno naročilo) že glede na samo naravo tega postopka (t.j. "odprtost" za vse zainteresirane ponudnike) takšen, da pripravo in oddajo ponudbe objektivno omogoča tudi ponudnikom, ki so se z obstojem naročnikove potrebe po izvedbi javnega naročila seznanili šele z objavo postopka za oddajo le-tega (v takšnem položaju naj bi bili v odprtem postopku pravzaprav vsi ponudniki). Izhajajoč iz predstavljenih stališč gre kot brezpredmetne za presojo vprašanja ustreznosti v konkretni zadevi določenega roka za oddajo ponudb označiti argumente naročnika, da se je vlagatelj z naročnikovo namero izgradnje telekomunikacijskega omrežja seznanil oziroma bi se mogel seznaniti že pred formalnim pričetkom postopka oddaje s tem povezanega (predmetnega) javnega naročila. Kot brezpredmetne pa gre označiti tudi naročnikove argumente, da noben od ostalih prevzemnikov razpisne dokumentacije ni ugovarjal prekratkega roka za oddajo ponudb, posebej upoštevajoč ob tem dejstvo, da je iz spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik do poteka tega roka prejel le eno ponudbo.

Upoštevajoč zgornje Državna revizijska komisija kot prepričljive ocenjuje argumente vlagatelja, da brez projektantskega popisa (ki, kot pojasnjeno zgoraj, ni del razpisne dokumentacije in ga mora izdelati vsak ponudnik sam) in v njem ugotovljenih postavk in ocenjenih količin ponudnik ne more pripraviti ustrezne ponudbe oziroma bi z njeno pripravo prevzel izjemno visoko poslovno tveganje. Ob upoštevanju tega dejstva ter vsebine razpisne dokumentacije in v njej vsebovanih zahtev naročnika pa Državna revizijska komisija kot objektivno utemeljene ocenjuje tudi navedbe vlagatelja, da idejnega projekta in zavezujoče ponudbe v postavljenem roku 13 dni ne more izdelati.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik pri določitvi roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni upošteval zapletenosti naročila in časa, potrebnega za pripravo ponudb, s čemer je ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 50. člena ZJN-2.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteva, da naročnik "ustrezno korigira rok za predložitev ponudbe".

Iz spisovne dokumentacije v zadevi je razvidno, da je naročnik navkljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljeval s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila (kot mu to omogoča drugi odstavek 11. člena ZRPJN) in je v okviru postopka dne 21.10.2008 tudi že izvedel odpiranje prispele ponudbe (Zapisnik o odpiranju ponudb št. 430-34/2008 z dne 21.10.2008).

Ker iz navedenega razloga saniranje zgoraj ugotovljene kršitve v postopku oddaje javnega naročila z milejšim ukrepom ni možno (to bi namreč lahko povzročilo neenakopravnost med ponudnikom, katerega ponudba je že bila predložena in odprta, ter ostalimi potencialnimi ponudniki, ki bi ponudbe lahko oddali v morebitnem podaljšanem roku), je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17.10.2008, ugodila tako, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Izgradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Brežice", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8534/2008 z dne 8.10.2008.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 5.11.2008


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice,
- GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran