018-007/2009 Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Številka: šTevilka: 018-007/2009-4Datum sprejema: 17. 2. 2009
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup čistil za kuhinjsko in objektno higieno (2. sklop), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Fripak, d. o. o., Tomšičeva ulica 30, Maribor, ki ga zastopa Dušan StojanoviÄ", odvetnik v Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Letališka cesta 3c, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 2. 2009 soglasno
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta št. 6/2008 z dne 5. 12. 2008.
2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.395,60 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 15. 10. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, 20. 10. 2008 pa je objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN8947/2008. Naročnik je predmet javnega naročila razdelil v dva sklopa.
Naročnik je 5. 12. 2008 sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 6/2008, da kot najugodnejšo v 2. sklopu izbere ponudbo ponudnika Inter Koop, d. o. o., Ulica Heroja šaranoviča 34, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je to odločitev prejel 8. 12. 2008.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 12. 2008, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila za 2. sklop, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z naročnikovo zahtevo c) Ostali splošni pogoji navodil za izpolnjevanje ponudbe, saj ni predložil originalnih tehničnih listov proizvajalca za ponujena čistila, ampak je predložil navodila za uporabo (tehnične liste), ki jih je sestavil sam. Ta dokazila pa, zatrjuje vlagatelj, ne vsebujejo potrditve verodostojnosti v tehničnih listih opredeljenih lastnosti proizvodov in navodil za njihovo uporabo, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika na podlagi 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izločiti, saj vsebuje vsebinsko in ne zgolj formalno pomanjkljivost. Ta dokazila pa so vplivala tudi na ocenjevanje po merilih, ker je določene parametre za izračune bilo treba upoštevati po manjkajočih dokazilih. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 8. in 9. člena ZJN-2, saj je naročnik od izbranega ponudnika prejel originalne tehnične liste, ki jih je izdal prodajalec čistila, nato pa jih je preveril in primerjal z originalnimi tehničnimi listi proizvajalca in njihovimi navedbami o ustreznosti ponujenih čistil. Ker teh dokazil ni ne v ponudbi ne v javnih evidencah, ponudniki ne morejo preveriti naročnikovih ugotovitev, zato vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal transparentno in da bi moral upoštevati zahteve, ki so veljale za vse ponudnike. Vlagatelj opozarja, da originalni tehnični listi niti na spletu niso v slovenščini, in zatrjuje, da izbrani ponudnik pri izračunu srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine ni upošteval odstotka porabe sredstva iz originalnega tehničnega lista proizvajalca.
Naročnik je s sklepom št. 205/2008 z dne 29. 12. 2008 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je naročnik izbranega ponudnika 4. 12. 2008 pozval na dopolnitev ponudbe, saj je bila ponudba formalno nepopolna, izbrani ponudnik pa jo je dopolnil, da je odpiranje ponudb izvedel skladno s 75. in 76. členom ZJN-2, da je pri ugotavljanju verodostojnosti vsebine in navedb iz ponudbe ravnal v skladu s 77. členom ZJN-2, da mu ni jasno, ali želi vlagatelj opozoriti na naročnikovo nestrokovno ocenjevanje ponudbe glede izračuna srednje vrednosti raztopine ali pa nasprotno, da tehničnih listov, ki jih je vlagatelj našel na spletnih straneh, naročnik ne pozna, vlagatelj jih ni predložil zahtevku za revizijo, zaradi česar naročnik ne more preverjati točnosti vlagateljevih revizijskih navedb. Naročniku tudi ni znano, da bi obstajala zakonska dolžnost, da bi morali biti originalni tehnični listi objavljeni na spletnih straneh. Vlagateljev pooblaščenec je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 5. 1. 2009.
Vlagatelj je z dopisom z dne 7. 1. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je opozoril na naročnikove argumente, da ta z zahtevkom za revizijo ni prejel tehničnih listov za dva izmed ponujenih izdelkov, zaradi česar priloge pošilja znova in opozarja na 12. člen ZRPJN.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 1/2009-1 z dne 9. 1. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo skupaj s pojasnilom in prilogama (potrdili gospodarskega subjekta Hyproclean Deutschland GmbH) kot odzivom na vlagateljeve navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-7/2009-3 z dne 20. 1. 2009 udeležene skladno z 20. členom ZRPJN obvestila o podaljšanju roka za sprejem odločitve.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da si stranki nista enotni glede tega, ali je naročnik ravnal skladno z razpisno dokumentacijo in določbami ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot popolno. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi jo moral naročnik kot nepopolno izločiti.
Državna revizijska komisija je vlagateljeve revizijske navedbe, da bi moral naročnik pri odpiranju ponudb preveriti, ali so vse prejete ponudbe popolne, ob ugotovitvi pomanjkljivosti pa ugotoviti pomen pomanjkljivosti, ocenila za neutemeljene, saj take dolžnosti naročniku ne nalaga niti 76. člen ZJN-2 (odpiranje ponudb), ki sicer določa naročnikove obveznosti pri odpiranju ponudb. Med strankama ni sporno, da je naročnik javno odprl ponudbe; s tem je naročnik zaradi ocenjene vrednosti javnega naročila izpolnil obveznost, ki mu jo nalaga 75. člen ZJN-2 (javno odpiranje ponudb). Naročnik je pri odpiranju ponudb sestavil tudi zapisnik (zapisnik št. 6/2008 z dne 1. 12. 2008), s čimer je izpolnil tudi obveznost, ki mu jo nalaga prvi odstavek 76. člena ZJN-2. V zapisniku o odpiranju ponudb je skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-2 treba navesti naziv ponudnika ali šifro, če je razpis anonimen (prva alinea), variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami (druga alinea) ter ponudbeno ceno in morebitne popuste (tretja alinea). Druge podatke iz ponudb se vpiše v zapisnik, če tako odloči naročnik (zaključna poved drugega odstavka 76. člena ZJN-2). Ta določba ne zahteva, da naročnik že pri odpiranju ponudb ugotavlja, ali je ponudnik predložil zahtevana dokazila, ampak naročniku omogoča, da se po lastni presoji odloči, ali bo preveril še kakšne druge podatke poleg izrecno opredeljenih v drugem odstavku 76. člena ZJN-2 in jih zato vpisal v zapisnik. Ali je ponudba popolna, naročnik ugotavlja pri pregledu ponudb (gl. prvi odstavek 79. člena ZJN-2), pri čemer ZJN-2 nalaga še nadaljnja ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. 78. člen ZJN-2 - dopustne dopolnitve ponudb).
Vlagatelj nadalje naročniku tudi očita, da je ravnal neskladno z ZJN-2 in razpisno dokumentacijo, ko je upošteval ponudbo izbranega ponudnika, čeprav ta ni ravnal tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je v točki a) navodila za izpolnjevanje ponudbe (str. 2 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008) določil:
- "STOLPEC 6:
- Srednja vrednost koncentracije ponujenega čistilnega sredstva, potrebnega za pripravo delovne raztopine (%). Ponudnik mora vpisati srednjo vrednost koncentracije, ki se izračuna iz predpisanih vrednosti za zahtevano stopnjo umazanije oziroma namen uporabe tako, da se sešteje najvišjo in najnižjo predpisano vrednost iz originalnih navodil proizvajalca za predpisan čas delovanja in seštevek deli z 2. â??" (tretja alinea).
Iz navedene določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da so morali ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati podatke, ki jih navajajo točno določeni dokumenti, vendar ta določba razpisne dokumentacije od ponudnikov ne zahteva tudi tega, da morajo v ponudbo predložiti originalna navodila proizvajalca. Ta določba razpisne dokumentacije tako pomeni le navodilo ponudnikom, kako naj v ponudbi prikažejo zahtevane podatke.
Naročnik je v točki c) ostali splošni pogoji (str. 3 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008) med drugim določil:
- "TEHNIČNI LIST; ponudnik mora priložiti za vsak ponujen izdelek slovenska navodila o uporabi in originalni tehnični list proizvajalca na katerem so jasno razvidne in signirane (označene) vse strokovne zahteve Skupnosti (opis sredstva v stolpcu 1 predračuna)" (prva alinea),
- "VARNOSTNI LIST; ponudnik mora priložiti tudi varnostne listine ponujenih proizvodov, v kolikor je ponujeno sredstvo nevarni pripravek ali pa so iz varnostnega lista razvidne strokovne zahteve Skupnosti" (druga alinea).
Iz teh določb razpisne dokumentacije je razvidno, da so morali ponudniki kot obvezno v ponudbo predložiti določena dokazila o ponujenih izdelkih. To med stranka tudi ni sporno. Alinea, ki obravnava "tehnični list" (prva alinea), zahteva, da morajo biti navodila o uporabi v slovenščini in morajo biti predložena za vsakega izmed ponujenih izdelkov. Skladno z razpisno dokumentacijo mora ponudnik tudi tehnični list proizvajalca predložiti za vsakega izmed ponujenih izdelkov, pri čemer mora tak tehnični list jasno omogočati ugotavljanje lastnosti izdelkov, mora biti v originalu, na njem pa mora ponudnik tudi označiti z razpisno dokumentacijo zahtevane lastnosti izdelkov. Te lastnosti izdelkov je naročnik označil kot "strokovne zahteve Skupnosti" in so razvidne iz "opisa sredstva v stolpcu 1 predračuna". Naročnik izrecne zahteve (v primerjavi z zahtevo glede tehničnih listov) po originalu navodil o uporabi v tej alinei ni postavil, razpisno dokumentacijo pa je mogoče razumeti, da naročnik ni omejil, da navodil o uporabi ne sme pripraviti ponudnik. Vendar je po oceni Državne revizijske komisije to zahtevo razpisne dokumentacije treba povezati tudi s točko a) navodila za izpolnjevanje ponudbe (str. 2 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008) in upoštevaje dejstvo, da naročnik zahteva vnos podatkov v predračun iz "originalnih navodil proizvajalca", razumeti, da morajo biti tudi navodila za uporabo proizvajalčeva. Zahteve iz prve alinee točke c) ostali splošni pogoji (str. 3 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008) pa je mogoče, zlasti na način oblikovanja pogoja, tudi razumeti, da so navodila za uporabo sestavni del tehničnega lista. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da so dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbo in naknadno na poziv naročnika, na en(otn)i listini vsebovala ne le podatke o načinu uporabe izdelka, ampak so podajala tudi opis tega izdelka. Alinea, ki obravnava "varnostni list" (druga alinea), postavlja zahtevo po predložitvi tudi teh dokazil, vendar pod pogojem (â??, v kolikor â??), da je ponujeni izdelek nevarni pripravek ali da so strokovne zahteve naročnika (strokovne zahteve Skupnosti) razvidne iz varnostnega lista. Naročnik izrecne zahteve (v primerjavi z zahtevo glede tehničnih listov) po originalu varnostnega lista ni postavil, prav tako pa tudi ni zahteval, da mora ponudnik na varnostnem listu signirati (označiti) lastnosti izdelkov (tj. strokovne zahteve naročnika oziroma strokovne zahteve Skupnosti). Takih zahtev glede varnostnega lista pa Državna revizijska komisija ni mogla razbrati niti posredno iz kakšne druge določbe razpisne dokumentacije. V obrazcu predračuna (obr. št. 2) je naročnik v stolpcu 1 določil razdelek "Opis sredstva (strokovne zahteve naročnika)" in pod zaporednimi številkami 1-28 (glede na stolpec Z.š.) je v vsakem razdelku določil, katere lastnosti mora imeti ponujeni izdelek. Razpisno dokumentacijo je mogoče razumeti, da mora ponudnik predložiti tako tehnični list kot varnostni list.
Naročnik je v prvem odstavku 2. člena VI. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4 razpisne dokumentacije) med drugim določil: "Ponudnik mora ponudbo izdelati v slovenskem jeziku."
Iz navedene določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da so morali ponudniki ponudbo pripraviti v slovenščini. Pri pregledu razpisne dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, da je naročnik izrecno dopustil predložitev dokazil v tujem jeziku, vendar razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti, da onemogoča predložiti prevod dokazila v slovenščino. Tak zaključek je Državna revizijska komisija naredila ob upoštevanju tega, da je napotilo za izdelavo ponudbe usmerjeno na ponudnike in ne tiste subjekte, ki proizvajajo čistila. Če proizvajalec čistil torej ni hkrati ponudnik, potem zanj določba razpisne dokumentacije ne more predstavljati obveznosti. Tak zaključek Državne revizijske komisije izhaja tudi iz tega, da je naročnik pri nekaterih izmed dokazil zahteval originale. Če tuj proizvajalec ni pripravil tehničnih listov tudi v slovenščini, bi onemogočenje ponudniku, da lahko predloži tehnični list, kot ga je pridobil od proizvajalca, in ga prevede v slovenščino, pomenila posredno diskriminacijo, ker bi se na tak način lahko doseglo izločitev ponudnikov, ki ponujajo izdelke tujih proizvajalcev, pa ti proizvajalci nimajo pripravljenih tehničnih listov v slovenščini. Zahteva po predložitvi dokazila v originalu po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru glede na skupek določb razpisne dokumentacije posredno predstavlja možnost predložiti tudi dokazilo v drugem jeziku.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik med drugim predložil v spiralo povezano prilogo, označeno kot "TEHNIČNI IN VARNOSTNI LISTI 2.)sklop: sredstva za higieno v kuhinjah, V slovenskem jeziku", ki jo pretežno sestavljajo dokazila v slovenskem jeziku (za čistili pod zaporednima številkama 12 in 17 je ponudnik predložil tudi dokazila v nemščini). Dokazila, ki jih je izbrani ponudnik glede na poimenovanje priloge očitno štel za tehnične liste, vsebujejo razdelke o področju in/ali načinu uporabe oziroma navodilu za uporabo. Na teh dokazilih je izbrani ponudnik tudi obarval določene podatke, kar je mogoče razumeti, da je označil določene podatke. V tej prilogi je predloženo tako dokazilo za vsakega izmed ponujenih izdelkov. Za vsakim izmed dokazil, ki jih gre glede na poimenovanje priloge izbranega ponudnika šteti za tehnični list, je izbrani ponudnik za vsakega izmed ponujenih izdelkov predložil tudi dokazila, ki nosijo oznako "varnostni list".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi vlagatelju ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil "navodil[a] za uporabo v slovenskem jeziku" (str. 3 zahtevka za revizijo), zato je mogoče zaključiti, da naročniku ni mogoče očitati ne kršitve razpisne dokumentacije ne ZJN-2, ko je štel, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika popolna. Vendar pa vlagatelj po drugi strani izpostavlja naročnikovo zahtevo po izračunavanju srednje vrednosti koncentracije glede na podatke iz originalnih navodil proizvajalca in opozarja na zahtevo po predložitvi originalnega tehničnega lista proizvajalca. Zahtevo po predložitvi slednjega dokazila je glede na umestitev v razpisni dokumentaciji mogoče razumeti, da to dokazilo vsebuje tudi navodila za uporabo. Tako je mogoče razumeti tudi vlagateljevo revizijsko navedbo, da je "izbrani ponudnik â?? namreč namesto originalnih tehničnih listov proizvajalca posameznega ponujenega proizvoda predložil navodila za uporabo (tehnične liste), ki jih je sestavil sam, torej taka navodila niso vsebovala potrditve verodostojnosti v tehničnih listih opredeljenih lasatnosti proizvodov in navodil za njihovo uporabo, kar neposredno vpliva na â??" (str. 3 zahtevka za revizijo). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kljub določenim razhajanjem v vlagateljevih revizijskih navedbah in ob upoštevanju številčnost vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi opozarja na predložitev originalnih dokazil, štela, da vlagatelj kot neskladno navaja tudi naročnikovo ravnanje, ko je upošteval navodila o uporabi, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, pa teh ni pripravil proizvajalec.
Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom št. 187/2008-2 z dne 2. 12. 2008 pozval, da "zaradi preverjanje ustreznosti ponudbe" "poleg že priloženih tehničnih listov posreduje[te] še originalne tehnične liste proizvajalcev čistilnih sredstev". Kot je razvidno iz zaznamka na ovoju (Prejeto 4.12.08 in podpis), je naročnik prejel tudi dokazila, ki jih gre očitno šteti za tehnične liste, in k njim spete varnostne liste (npr. Sicherheitsdatenblatt, Safety Data Sheet). Za izdelek pod zaporedno številko 28 je izbrani ponudnik na naročnikov poziv predložil le varnostni list, ki ga je že predložil v ponudbo. Za izdelek pod zaporedno številko 7 izbrani ponudnik na naročnikov poziv ni predložil dokazil. Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik za izdelek pod zaporedno številko 7 predložil slikovno in podatkovno gradivo v slovenščini, iz predloženega varnostnega lista za ta izdelek pa izhaja, da je njegov proizvajalec družba, ki zapade pod slovensko pravo. Namreč, kot proizvajalec je navedena družba, ki je organizirana kot "d. o. o.". Iz takega nabora podatkov je tako mogoče šteti, da je izbrani ponudnik menil, da je z razpisno dokumentacijo zahtevana dokazila predložil že v ponudbi.
ZJN-2 omogoča odpravljanje formalnih nepopolnosti ponudbe, saj omogoča dopolnjevanje ponudb (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). To ravnanje pa je omejeno s pravilom iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Ponudnik namreč ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Kot je zahtevala prva alinea točke c) ostali splošni pogoji (str. 3 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008), je moral ponudnik zagotoviti, da so iz originalnih tehničnih listov proizvajalca, ki jih je moral ponudnik po izrecni zahtevi razpisne dokumentacije predložiti že v ponudbo, razvidne vse strokovne zahteve naročnika oziroma strokovne zahteve Skupnosti. Te strokovne zahteve so morale biti "jasno razvidne in signirane (označene)". Ne glede na odgovor na vprašanje, ali je imel naročnik pravno podlago za poziv izbranega ponudnika na predložitev manjkajočih dokazil, kot to zatrjuje naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, oziroma da bi zagovarjali stališče, da je z naknadno predložitvijo manjkajočih dokazil izbrani ponudnik pravzaprav zgolj potrjeval že prikazane in torej v ponudbi obstoječe podatke o izdelkih, ki jih je ponudil (naknadno predložena dokazila v tujem jeziku naj bi potrjevala, da so v ponudbi predložena dokazila v slovenskem jeziku vsebovala enake podatke), je mogoče ugotoviti, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi teh dokazil "zaradi preverjanja ustreznosti ponudbe" (dopis št. 187/2008-2 z dne 2. 12. 2008). Slednje je mogoče razumeti, da je naročnik v originalnih tehničnih listih proizvajalca želel preveriti, ali ponujeni izdelki izpolnjujejo strokovne zahteve naročnika oziroma strokovne zahteve Skupnosti. Ne le da so morale biti te strokovne zahteve po izrecni določbi razpisne dokumentacije iz teh dokazil jasno razvidne, ampak so morale biti tudi "signirane (označene)". Z vpogledom v listine, ki jih je izbrani ponudnik predložil naročniku 4. 12. 2008 (iz česar je mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik priznal, da v ponudbi ni predložil vseh zahtevanih listin), je mogoče ugotoviti, da na nekaterih dokazilih strokovne zahteve niso bile "signirane (označene)". Z opustitvijo take ugotovitve je naročnik opustil ugotovitev zahteve iz prve alinee točke c) ostali splošni pogoji (str. 3 povabila k oddaji ponudbe št. 6/2008 z dne 20. 10. 2008). Tudi po naročnikovi dopustitvi naknadne predložitve v ponudbi izbranega ponudnika manjkajočih dokazil, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji (v presojo dopustnosti tega naročnikovega ravnanja se Državna revizijska komisija v tem trenutku ne spušča), izbrani ponudnik ni ravnal tako, kot je zahtevala razpisna dokumentacija. V primeru, da bi zavzeli stališče, da bi bila v konkretnem primeru naknadna predložitev manjkajočih dokazil v ponudbi dopustna (v presojo tega se Državna revizijska komisija v tem trenutku ne spušča), bi po oceni Državne revizijske komisije naročnik moral ugotoviti, da je izbrani ponudnik opustil zahtevo razpisne dokumentacije glede "signiranja (označenja)" strokovnih zahtev (že drugič; prvič, ko izbrani ponudnik tega ni naredil že v ponudbi, saj ni predložil originalnih tehničnih listov proizvajalca za vse izdelke, drugič pa niti ob naročnikovi dopustitvi predložitve manjkajočih dokazil), njegovo ponudbo pa zaradi pravil iz 78. in 80. člena ZJN-2 izločiti. Ker naročnik tega ni storil, je Državna revizijska komisija pritrdila vlagatelju, da je naročnik ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2. Takega zaključka ne spremeni niti potrdilo, ki ga je naročnik pridobil od družbe Hâ??, ki navaja, da je treba kot edine veljavne originalne listine za izdelke pod zaporednimi številkami 1, 3, 6, 8, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24 in 25 šteti tehnične in varnostne liste, ki jih je izdal izbrani ponudnik. To potrdilo namreč ne bi moglo vzpostaviti tega, da je izbrani ponudnik le zastopnik družbe Hâ?? in ne proizvajalec, prav tako pa ne bi moglo sanirati tega, da ostane neoznačen originalni tehnični list proizvajalca za izdelek pod zaporedno številko 9, saj proizvajalec izdelka pod to zaporedno številko ni družba Hâ??, ampak je družba Mâ?? Strokovne zahteve za izdelek pod zaporedno številko 9 so v dokazilu v ponudbi označene, niso pa tudi označene v naknadni predložitvi manjkajočih dokazil.
Vlagatelj tudi "opozarja na vsebinsko nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika", ker naj bi izbrani ponudnik pri čistilih pod zaporednimi številkami 21, 22, 24 in 25 v tabeli predračuna (stolpec 6) napačno izračunal srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine, kar dokazuje z izpiskoma s spletnih strani. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj znova izpostavil isti komercialni imeni spornih čistil, ki ju je izpostavil v zahtevku za revizijo. Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ter s primerjavo s podatki iz zahtevka za revizijo in predloženih izpiskov s spletnih strani je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj pravzaprav opozarja na izračun srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine (predračun, stolpec 6) pri čistilih pod zaporednimi številkami 22, 23, 24 in 25. S primerjavo podatkov v teh listinah je Državna revizijska komisija ugotovila, da se firmi proizvajalca spornih čistil razlikujeta. Namreč, vlagatelj je predložil izpiska s spletnih strani za čistila, pri katerih je kot proizvajalec navedena družba Nâ??, medtem ko iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je kot proizvajalec čistil pod zaporednimi številkami 22, 23, 24 in 25 v tabeli predračuna predstavljena družba Hâ?? Naročnik je pri odstopu dokumentacije Državni revizijski komisiji slednji predložil tudi pisno pojasnilo, ki ga je prejel od družbe Hâ??, v katerem ta "potrjuje[mo], da podatki o koncentracijah sredstev za strojno izpiranje posode â??1 in â??4, ki so pridobljeni iz spletne strani trgovca Bâ?? ne odražajo uradnih podatkov o koncentraciji izpiralnih sredstev. Ti podatki so zastareli in se nanašajo na prejšnje podjetje Nâ?? (pred letom 2004). Uradni veljavni podatki so na tehničnih listinah" izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik pri izračunu srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine pri čistilih pod zaporednimi številkami 22, 23, 24 in 25 v tabeli predračuna (stolpec 6), očitno upošteval vrednosti, ki so navedene v slovenski inačici navodil, ki jih je predložil ponudbi, in so enake kot v naknadno predloženih navodilih v nemškem jeziku, saj izračun po formuli, ki jo je določil naročnik (tretja alinea odstavka a IV. točke povabila k oddaji ponudbe; str. 2 razpisne dokumentacije), pokaže rezultat, ki ga navaja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo (0,015 %). Ob upoštevanju pojasnila, ki ga je naročnik pridobil od družbe Hâ??, je mogoče zaključiti, da podatki, s katerimi razpolaga vlagatelj, niso pravi in da zato tudi vlagateljeva ugotovitev, da je izbrani ponudnik pri spornih štirih čistilih napačno izračunal srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine, ne vzdrži. Zato po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je napačno upošteval predložene izračune srednje vrednosti koncentracije delovne raztopine pri spornih štirih čistilih.
Glede upoštevanja drugih izračunov se Državna revizijska komisija ni posebej ukvarjala s tem, ali je naročnik upošteval (ne)pravilne izračune, saj to ne bi več vplivalo na odločitev.
Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2, zato je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta št. 6/2008 z dne 5. 12. 2008.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek), vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura â" Uradni list RS, št. 114/2006, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] in vrednost spornega predmeta odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale za revizijo, v skupnem znesku 3.395,60 eurov; torej 2.500 eurov za takso in 895,60 eurov za odvetniške stroške (1.600 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo in 26 odvetniških točk za materialne stroške, oboje povečano za 20 % DDV). Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da ne gre za potrebne stroške v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 17. 2. 2009
Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Letališka cesta 3c, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Dušan StojanoviÄ", Prešernova ulica 2, 2000 Maribor,
- Inter Koop, d. o. o., Ulica Heroja šaranoviča 34, 2000 Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.