018-005/2009 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Številka: 018-5/2009-6Datum sprejema: 28. 1. 2009
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednice Vesne Cukrov kot članov senata ter ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo inženiringa v pripravi in izvedbi pri gradnji stanovanjske soseske Lukovica L6-jug ter izvedba gradbenega nadzora po ZGO-B, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DDC svetovanje in inženiring d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.1.2009 soglasno
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 28.8.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 9.9.2008 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN7658/2008. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 20.10.2008 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot izhaja iz odločitve o izidu javnega naročila št. 350-2/08-8 z dne 25.11.2008, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IN.CO INVEST d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana, medtem ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno. V obrazložitvi odločitve o izidu javnega naročila je naročnik zapisal, da iz v vlagateljevi ponudbi navedenih referenčnih poslov ni bilo jasno, ali gre za en posel, razdeljen na dve fazi, ali za dva ločena posla, ter da je zato vlagatelja pozval k pojasnilu in od njega zahteval fotokopijo pogodb za prijavljeni referenci. Ker je bilo iz pojasnila razvidno, da sta bila oba navedena referenčna posla izvedena kot en skupen posel, razdeljen na dve fazi, je naročnik ocenil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije, zato je njegovo ponudbo izločil iz ocenjevanja kot neprimerno in posledično nepopolno.
Vlagatelj je z vlogo z dne 11.12.2008 zahteval revizijo postopka. V zahtevku za revizijo navaja, da se ne strinja z naročnikovo oceno njegove ponudbe kot neprimerne (20. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2)) in trdi, da ga v takšnem primeru naročnik niti ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo pogodbe o referenčnem poslu na podlagi 78. člena ZJN-2. Vlagatelj opozarja, da je zakonska podlaga za opredelitev razpisnega pogoja, vezanega na reference, določba 45. člena ZJN-2, naročnikova zahteva glede referenc pa je bila določena v točki 9.1.3 oziroma 9.2. razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano le, da ponudnik navede ustrezne reference v obrazec P-2 (Prijava), točka 1.3 Reference. Zaradi navedenega je naročnik po vlagateljevem mnenju prekršil določbo šestega odstavka 45. člena ZJN-2, po katerem mora navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. Naročnikova zahteva po dopolnitvi ponudbe s pogodbo kot dokazilom o vrednosti referenčnega posla 1 in 2 pa je po vlagateljevem mnenju tudi bistveno presegla okvir zahtev iz razpisne dokumentacije glede načina dokazovanja izpolnitve pogoja, saj razpisna dokumentacija ni vsebovala zahteve po predložitvi pogodbe o referenčnem poslu, še manj pa ločenih pogodb za vsak posel posebej. Vlagatelj dalje navaja, da je naročniku kljub temu dostavil kopijo pogodbe, iz katere povsem jasno izhaja, da izpolnjuje pogoj dveh uspešno opravljenih izvedb istovrstnih storitev v zadnjih treh letih v določeni vrednosti. Razlaga naročnika, po kateri naj bi bila oba navedena referenčna posla izvedena kot skupen posel, razdeljen na dve fazi, je po vlagateljevem mnenju v nasprotju s 45. členom ZJN-2, po katerem bi lahko naročnik kot dokazilo štel tudi dele pogodb. Vlagatelj je zato prepričan, da zavrnitev njegove ponudbe nima temeljev v razpisnih pogojih, saj ti ne opredeljujejo zahteve, da bi bil ponudnik dolžan za vsak referenčni posel skleniti in celo predložiti posebno pogodbo. Naročnik je po vlagateljevem mnenju prekršil tudi 9. člen ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), saj od ostalih ponudnikov ni zahteval predložitve ponudbe kot dokaz vrednosti referenčnih poslov. Predvsem pa je naročnik z oceno vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne prekršil določilo 2. člena ZJN-2, ki opredeljuje pojem neprimerne ponudbe. Vlagatelj je prepričan, da je s predložitvijo in dopolnitvijo svoje ponudbe, ki je bila sprva ocenjena kot formalno nepopolna, izpolnil referenčni pogoj tudi v smislu zahtevane vrednosti, kar izhaja tako iz predložene pogodbe kot tudi iz referenčnih potrdil naročnikov. Vlagatelj še dodaja, da bi naročnik kot kupec pretežnega dela obeh referenčnih objektov, v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, izpolnitev spornega pogoja lahko preveril sam. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil, čeprav ni bila nepopolna, kršil tudi 80. člen ZJN-2. Ker je vlagateljeva ponudba cenovno najugodnejša, pa je naročnik prekršil tudi 6. člen ZJN-2 (načelo gospodarnosti). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o izidu javnega naročila št. 350-2/08-8 z dne 25.11.2008, da se izvede ponovno ocenjevanje ponudb ter da se njegovo ponudbo oceni kot popolno in se mu dodeli predmetno javno naročilo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 5.000,00 EUR za plačano takso.
Naročnik je s sklepom brez številke in datuma zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je sporni referenčni pogoj oblikoval tako, da je zahteval dve referenci. Vlagatelj je v svoji ponudbi prijavil dve referenci, in sicer referenco številka 1, ki se nanaša na stanovanjski objekt Poljansko nabrežje v Ljubljani - I. faza, Lamela 9 in Lamela 10, naročnika Gradis skupina G d.d. v vrednosti opravljenih storitev 148.723,08 EUR brez DDV, ki se je izvedla med septembrom 2004 in februarjem 2006, ter referenco številka 2, ki se nanaša na stanovanjski objekt Poljansko nabrežje v Ljubljani - II. faza, Lamela 7 in Lamela 8, naročnika Gradis skupina G d.d. v vrednosti opravljenih storitev 148.723,08 EUR brez DDV, ki se je izvedla med novembrom 2005 in oktobrom 2006. Naročnik navaja, da iz vsebine ponudbe ni bilo razvidno, ali vlagatelj s prijavljenima referencama izkazuje dve uspešno opravljeni izvedbi storitev oz. ali sta prijavljeni dve referenci ali gre za eno samo referenco. Vsebina ponudbe je namreč nakazovala, da gre za en projekt (Stanovanjski objekti Poljansko nabrežje v Ljubljani), ki naj bi bil izveden v dveh fazah, ki se terminsko delno prekrivata. Naročnik je zato od ponudnika zahteval, da predloži fotokopiji pogodb, ki se nanašata na prijavljeni referenci, in sicer z namenom, da se vlagatelju omogoči, da pojasni vsebino prijavljenih referenc in da na podlagi dopolnitve ponudbe naročnik nedvoumno ugotovi, ali se prijavljeni referenci nanašata na eno istovrstno storitev in gre torej za eno referenco ali se prijavljeni referenci nanašata na dve istovrstni storitvi in gre torej za dve referenci. Naročnik navaja, da je iz dopolnitve vlagateljeve ponudbe in vsebine predložene pogodbe nesporno razvidno, da se prijavljeni referenci nanašata na en posel - projekt Stanovanjski kompleks Poljansko nabrežje v Ljubljani. Predmet pogodbe, kot je opredeljen v pogodbi, je izvajanje storitev inženiringa pri gradnji Stanovanjskega kompleksa Poljansko nabrežje. Pogodba v nobenem členu ne opredeljuje delitve projekta na dva dela (dve fazi), prav tako je pogodbena vrednost projekta opredeljena le za celoten posel, tudi opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank se nanašajo na projekt kot celoto. Naročnik je zato ugotovil, da gre za en referenčen posel in posledično za eno referenco, medtem ko sta bili v referenčnem pogoju zahtevani dve referenci. Vlagatelj je s tem, ko je isti referenčen posel brez dejanske in pravne osnove razdelil v dve fazi, zato da bi navidezno izpolnil postavljen referenčni pogoj, poskušal zavesti naročnika, da bi mu ta nezakonito, kljub temu, da vlagatelj nima ustreznih referenc, priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila, navaja naročnik. Vlagatelj je bil izvajalec enega posla (projekta) in tudi če je bila njegova vrednost višja od minimalno zahtevane in je bilo skupno število stanovanj višje, ne sme razdeliti prijavljenega posla na poljubno število referenc, saj je namen pogoja, da naročnik preveri ravno število referenčnih poslov, ki izkazuje, da je (v konkretnem primeru) ponudnik v preteklosti uspešno izvedel več ko en referenčen posel, še navaja naročnik in zaključuje, da vlagatelj ni prijavil dveh referenčnih poslov, temveč enega samega, pri čemer tudi v primeru, če bi bil projekt izveden v več fazah, to še ne bi izkazovalo dejstva, da gre za več referenčnih poslov. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na sporno pozivanje k dopolnjevanju ponudbe, naročnik pojasnjuje, da je očitek neupravičen, saj je naročnik v obrazcu Navodila ponudnikom pod točko 9. zapisal, da lahko listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev zahteva tudi naknadno. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji predvidel možnost, po kateri lahko v fazi ocenjevanja ponudb in pred izdajo odločitve od ponudnikov zahteva, da predložijo dokaze, s katerimi potrdijo izpolnjevanje pogojev. Skladno s to določbo razpisne dokumentacije je naročnik pozval vlagatelja k dopolnitvi njegove ponudbe z ustreznimi dokazili (fotokopijami pogodb), iz katerih bi bilo razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja. Vlagatelj je brez ugovora pravočasno dopolnil ponudbo s fotokopijo pogodbe in dopisom, naročnik pa je pri izdaji odločitve upošteval dopolnitev vlagatelja, zaključuje naročnik.
Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 23.12.2008), je naročnik z dopisom z dne 7.1.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 14.1.2009 in z urgenco z dne 22.1.2009 pozvala, naj ji predloži izvod celotne razpisne dokumentacije z vsemi morebitnimi spremembami in/ali dodatnimi pojasnili ter celotno originalno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 26.1.2009.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik je v Navodila ponudnikom (Obrazec N-1) v točki 9.1 (Pogoji) - podtočka 3 (Referenčni pogoj) zapisal: "Ponudnik izkaže najmanj dve uspešno opravljeni izvedbi istovrstnih storitev v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudbe v enaki ali večji vrednosti, kot je ponujena cena storitve brez DDV". Kot dokazilo o izpolnjevanju cit. pogoja je naročnik v točki 9.2 (Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev) - podtočka 3 zahteval: "Ponudnik navede ustrezne referenčne posle v obrazec P-2 (Prijava), točka 1.3 Reference". Točka 1.3. (Reference) na 2. strani Obrazca P-2 (Prijava) predvideva vpis dveh referenčnih poslov, in sicer z izpolnitvijo dveh tabel, ki referenčni posel opisujeta z naslednjimi rubrikami: ime posla, izvajalec, skupna vrednost brez DDV, naročnik, datum začetka in končanja, opis posla (npr. izvedene aktivnosti), kontaktna oseba. V odgovorih na vprašanja je naročnik v zvezi z vsebino zahtevanih referenc pojasnil še, da se pri posameznem referenčnem poslu "kumulativno zahtevajo naslednje storitve: izdelava investicijske dokumentacije, organiziranje in koordinacija izvedbenih dejanj v zvezi z izdelavo vse potrebne projektne in druge dokumentacije, izvedba revizije, priprava in izvedba razpisa za pridobitev izvajalcev in izvajanje gradbenega nadzora po ZGO. V primeru, da bo del posla v izvajanje zaupan določenemu podizvajalcu, se lahko referenčni posli v tem delu glasijo tudi na tega podizvajalca." Naročnik je v odgovorih na vprašanja ponudnikov dodatno pojasnil tudi pojem istovrstnosti (upoštevali se bosta istovrstni storitvi na področju gradnje stanovanjskih stavb; vsak naveden referenčni posel naj obsega istovrstne storitve pri gradnji vsaj 100 stanovanj) ter vrednosti referenc (reference se morajo nanašati na področje stanovanjske gradnje; vsak naveden referenčni posel naj obsega istovrstne storitve pri gradnji vsaj 100 stanovanj; kot vrednost posla se šteje vrednost storitev, ki jih je opravil ponudnik in je razvidna iz pogodbe, vsaka referenca mora dosegati vrednost, ki je enaka ali višja, kot je ponujena cena storitve brez DDV).
Pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije (Ponudba št. 193/08 z dne 20.10.2008) pokaže, da je vlagatelj sledil zgoraj cit. formalnim zahtevam razpisne dokumentacije. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi predložil izpolnjen obrazec P-2 (Prijava), točka 1.3 Reference, v katerega je vpisal dva referenčna posla, in sicer: "Stanovanjski objekt Poljansko nabrežje v Ljubljani - I. faza, Lamela 9 in Lamela 10" in "Stanovanjski objekt Poljansko nabrežje v Ljubljani - II. faza, Lamela 7 in Lamela 8" - oba v enakem obsegu stanovanjskih enot (rubrika "Opis posla") in identični vrednosti investicije oz. vrednosti opravljenih storitev (rubrika "Skupna vrednost posla v EUR brez davka").
Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik z dopisom štev. JN-4-Sb/2008 z dne 24.10-2008, ob sklicevanju na 78. člen ZJN-2, vlagatelja pozval k dopolnitvi njegove ponudbe. Z omenjenim dopisom je naročnik vlagatelja pozval, naj mu pojasni vrednost opravljenih storitev za oba referenčna posla, navedena v obrazcu P-2 (Prijava), točka 1.3 Reference, in ga zaprosil, naj v svojem pojasnilu navede obe vrednosti ločeno za referenčni posel 1 in 2 ter predloži fotokopiji obeh referenčni pogodb.
Na tem mestu je sicer potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da v obravnavanem primeru ni šlo za dopolnjevanje ponudbe v smislu 78. člen ZJN-2. Le-ta namreč določa, da mora naročnik v primeru, če ugotovi, da je ponudba nepopolna, ponudniku dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Postopek iz 78. člena ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe) je torej vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) - da je torej njena vsebina v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, pomanjkljiva in jo je zato mogoče dopolniti - t.j. uskladiti s formalnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne da bi se s tem ponudba spremenila v okviru cene, meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta oziroma tistih (bistvenih) elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na njeno razvrstitev na ocenjevalni lestvici (drugi odstavek 78. člena ZJN-2).
V primerih, kot je obravnavani, ko naročnik od ponudnika zahteva listine (podatke, informacije itd.), ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bile zahtevane, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi, pa lahko govorimo kvečjemu o pojasnjevanju obstoječe ponudbene vsebine (in ne o njenem dopolnjevanju). Takšnega pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 (nasprotno od prej veljavnih zakonov s področja javnih naročil) sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Dopustnost pojasnjevanja ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, pa izhaja tudi iz 51. člena Direktive 2004/18/EC, ki določa, da lahko naročnik ponudnike pozove k dopolnitvi ali pojasnitvi potrdil in dokumentov, predloženih na podlagi členov 45 do 50 ("The contracting authority may invite economic operators to supplement or clarify the certificates and documents submitted pursuant to Articles 45 to 50."). Že po naravi stvari je razumljivo, da lahko naročnik za to, da bi razjasnil določene ponudbene dokumente, zahteva tudi dokumentacijo, ki sicer v razpisni dokumentaciji ni bila izrecno zahtevana v smislu šestega odstavka 45. člena ZJN-2, je pa potrebna za razjasnitev okoliščin, na podlagi katerih lahko naročnik oceni, ali ponudnik sploh izpolnjuje posamezen pogoj. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja, ko je vlagatelja pozval k predložitvi dodatne dokumentacije z namenom pojasnitve vsebinske ustreznosti predloženih referenc.
Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno (dopis vlagatelja z dne 7.11.2008), da je vlagatelj naročniku v odgovor na njegovo zahtevo za pojasnilo ponudbe z dne 24.10.2008 posredoval štiri referenčna potrdila naročnika Gradis d.d. (vsa štiri za objekt "Stanovanjski objekt Poljansko nabrežje v Ljubljani" - I. faza, Lamela 9 in Lamela 10 ter II. faza, Lamela 7 in Lamela 8 - vsa z enako vrednostjo investicije ter vsa s sklicujoča se na isto pogodbo, pri čemer se dve nanašata na obdobje od septembra 2004 do februarja 2006 /I. faza/, dve pa na obdobje od novembra 2005 do oktobra 2006 /II. faza/), predložil pa je tudi fotokopijo ustrezne pogodbe. V navedenem dopisu je vlagatelj pojasnil, da je v omenjeni pogodbi navedena skupna vrednost storitev za stanovanjski kompleks Poljansko nabrežje, kjer sta združeni I. in II. faza, ki ju vlagatelj obravnava kot enakovredni tudi po investicijski vrednosti njegovih storitev - t.j. izvajanje inženiring opravil in strokovni nadzor, za vsako fazo v polovični vrednosti.
Medtem ko vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izpolnjuje pogoj dveh uspešno opravljenih izvedb istovrstnih storitev, saj naj bi šlo za dve fazi pri izvedbi ene pogodbe, pa naročnik zatrjuje, da gre za en sam referenčni posel oz. za eno referenco. Med strankama je torej spor glede vprašanja, ali vlagatelj izpolnjuje pogoj dveh uspešno opravljenih izvedb istovrstnih storitev.
Po vpogledu v pogodbo št. GJ-PLJ 04/01 z dne 8.9.2004, na katero se ob utemeljevanju svojih navedb sklicujeta tako vlagatelj kot naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se nanaša na izvedbo inženiringa (nadzora) za stanovanjski kompleks. V 1. členu pogodbe stranki ugotavljata, da namerava pogodbeni naročnik zgraditi stanovanjski kompleks, da je objekt predviden v zazidalnem načrtu in da bo zgrajen po veljavnih standardih. V 2. členu pogodbe je določena obveznost izvajalca, da bo izvedel vsa dejanja za realizacijo projekta in gradnje, in sicer v obliki inženiringa, ki vključuje strokovni in finančni nadzor nad investicijo. V 3. členu pogodbe so opisane posamezne storitve, ki jih bo izvedel izvajalec, pri čemer je navedeno, da opisi storitev pogodbenemu naročniku zagotavljajo kompleten obseg del, potrebnih za realizacijo investicije do dokončanja in primopredaje objekta z uporabnim dovoljenjem. V 4. členu pogodbe je določena (skupna) pogodbena cena za storitve, opredeljene v 3. členu pogodbe, v 6. in 7. členu pa sta se stranki dogovorili, da bo izvajalec za svoje storitve zaračunaval po naslednji dinamiki: določen odstotek mesečno za čas gradnje - po dinamiki plačil, določen odstotek po uspešnem tehničnem pregledu ter preostalo po pridobitvi uporabnega dovoljenja in odpravi pomanjkljivosti po tehničnem pregledu, in sicer v obliki začasnih situacij.
Pregled pogodbe št. GJ-PLJ 04/01 z dne 8.9.2004 torej pokaže, da se le-ta nanaša na en objekt oz. en stanovanjski kompleks oz. eno investicijo, pri čemer nikjer v pogodbi ni najti podlage za ugotovitev, da bi vlagatelj storitve inženiringa, ki so bile določene v 3. členu pogodbe, izvajal v različnih fazah in za različne enote znotraj enega kompleksa. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da iz pogodbe "povsem jasno izhaja, da vlagatelj izpolnjuje razpisni pogoj kot dve uspešno opravljeni izvedbi istovrstnih storitev". Z vlagateljem se je sicer mogoče strinjati, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi se vsaka izmed dveh istovrstnih referenčnih storitev morala izvajati na podlagi samostojne pogodbe. Zato gre dopustiti možnost, da bi ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dve istovrstni storitvi lahko dokazoval tudi z eno samo pogodbo, npr. v primeru, če bi se pogodbene storitve inženiringa nanašale na dva različna objekta v okviru dveh gradbenih dovoljenj ali na izvajanje vsebinsko ločenih in samostojnih faz posameznega projekta. Vendar, kot je bilo že zapisano, v pogodbi št. GJ-PLJ 04/01 z dne 8.9.2004 ni nobenega določila, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je vlagatelj storitve inženiringa dejansko izvajal v ločenih fazah za različne projekte oz. da je šlo za dve fazi izvajanja istovrstnih storitev v okviru ene pogodbe.
Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je referenčni storitvi, ki ju je v ponudbenem obrazcu P2 pod točko 1.3 prikazal kot dve samostojni in ločeni storitvi, res mogoče obravnavati kot taki, saj iz pogodbe, na katero se sklicuje, ločenost posameznih faz in/ali projektov ni razvidna, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.
Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je mogoče pritrditi vlagatelju, ki navaja, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil kot neprimerno. Neprimerna ponudba je namreč v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Ker vlagatelj ni dokazal, da je izvedel dve istovrstni storitvi in posledično da izpolnjuje pogoj, določen v točki 9.1.3 razpisne dokumentacije, njegove ponudbe ni mogoče označiti za neprimerno, saj se ugotovljena pomanjkljivost ne nanaša na pogoje, ki bi bili povezani s predmetom javnega naročila, temveč na pogoj tehnične sposobnosti ponudnika iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Pač pa je njegovo ponudbo na podlagi ugotovljene pomanjkljivosti mogoče označiti kot nepravilno v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da je nepravilna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Ker je posledica ugotovitve nepravilnosti ponudbe enaka kot pri neprimerni ponudbi (tako neprimerne kot tudi nepravilne ponudbe v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, nepopolne ponudbe pa je naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti), naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse.
Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 28.1.2009
predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana
- DDC svetovanje in inženiring d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana
- IN.CO INVEST d.o.o., Tbilisijska 85, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana