018-016/2009 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Vesne Cukrov, kot predsednice senata in članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ter ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku odločanja o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) zaradi vloženega zahtevka za revizijo, v postopku oddaje javnega naročila "Zdravila iz krvi", na predlog vlagatelja Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva 6, Ljubljana, ki ga v revizijskem postopku zastopa Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), dne 23. 1. 2009 soglasno

odločila:

Predlog vlagatelja, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo z dne 19. 1. 2009 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Zdravila iz krvi", objavljenega na Portalu javnih naročil dne 16. 12. 2008, pod št. objave JN10472/2008 in v Uradnem listu EU, št. 2008/S 246-327668 dne 18. 12. 2008, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4. 12. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je objavil na Portalu javnih naročil dne 16. 12. 2008, pod št. objave JN10472/2008 in v Uradnem listu EU, št. 2008/S 246-327668 dne 18. 12. 2008.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2009 vložil zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2009 Državni revizijski komisiji podal predlog za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila zaradi vloženega zahtevka za revizijo. Navedel je, da bi v primeru zavrnitve ali prepozne odločitve naročnika o vloženem zahtevku za revizijo izvedba omenjenega postopka lahko povzročila večje stroške vlagatelju, ki bi jih imel s pripravo ponudbe, hkrati pa bi ostali potencialni ponudniki (tuji ali domači) od naročnika zahtevali povračilo stroškov priprave ponudb, saj nihče razen vlagatelja ne more v omenjenem postopku oddati popolne ponudbe. To bi lahko povzročilo nesorazmerno visoke stroške, ki bi bili kriti iz javnih sredstev. Zato vlagatelj meni, da obstaja javni interes za zadržanje postopka do naročnikove odločitve. Vlagatelj je v nadaljevanju navedel, katere očitane kršitve temeljnih načel ZJN-2 in določb o izbiri naj bi naročnik storil v postopku oddaje javnega naročila (točka I.), ter, kako naj bi naročnik kršil načelo samozadostnosti in določbe zakona o zdravilih glede vnosa in uvoza zdravil (točka II).

Vlagatelj je na poziv Državne revizijske komisije z vlogami z dne 22. 1. 2009 posredoval dokazila, iz katerih je razvidno, da je predlog za zadržanje posredoval naročniku dne 19. 1. 2009 (kopija potrdila o oddaji pošiljke), naročnik pa je predlog za zadržanje prejel dne 20. 1. 2009 (kopija poštne povratnice). Državna revizijska komisija mnenja naročnika o vlagateljevem predlogu za zadržanje po 6. odstavku 11. člena ZRPJN ni prejela.

Državna revizijska komisija je po proučitvi utemeljenosti predloga vlagatelja in ocene izvedenih dokazov z vpogledom v razpisno dokumentacijo in objavo predmetnega javnega naročila, ob upoštevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila ocenila, da je predlog vlagatelja neutemeljen.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN dalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe; naročnik pa sme skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz citiranih določb ZRPJN izhaja, da je osnovno pravilo nesuspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo, saj lahko naročnik praviloma nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, pri čemer pa praviloma ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, dokler revizijski postopek ni končan z odločitvijo Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere, saj zakon načeloma preprečuje le sklenitev pogodbe o javnem naročilu, ne pa tudi ostalih predhodnih aktivnosti naročnika. S tem je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitnega nezakonitega ravnanja naročnika, saj so ob ugotovitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo vsa nadaljnja naročnikova ravnanja praviloma razveljavljena.

Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo zgolj argumenti (dejstva)/ dokazi, ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja/ predloži vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva)/ dokazi, ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja/ predloži naročnik. Zgolj na podlagi slednjih Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za zadržanje ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb) in zato pri odločitvi o predlogu ne upošteva stališč vlagatelja in naročnika do očitanih kršitev iz zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za zadržanje v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je tako v obravnavanem primeru upoštevala zgolj tiste argumente vlagatelja, ki se nanašajo na obstoj okoliščin, ki se presojajo pri odločanju o predlogu za zadržanje, ne pa navedb, ki se nanašajo na očitane kršitve iz zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je v predlogu kot argument za zadržanje navedel možnost nastanka večjih stroškov vlagatelju, ki bi jih imel s pripravo ponudbe. Hkrati bi ostali potencialni ponudniki (tuji ali domači) od naročnika zahtevali povračilo stroškov priprave ponudb, saj nihče razen vlagatelja ne more v omenjenem postopku oddati popolne ponudbe, kar bi lahko povzročilo nesorazmerno visoke stroške, ki bi bili kriti iz javnih sredstev, zato je vlagatelj mnenja, da obstaja javni interes za zadržanje postopka do naročnikove odločitve.

Državna revizijska komisija je ocenila, da vlagatelj ni konkretiziral in dokazal, da bi mu zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila nastale škodljive posledice, t.j. možnost resne in nepopravljive škode, katero bi bilo potrebno nujno preprečiti z institutom zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika. Vlagatelj ni zatrjeval, da ne more oddati ponudbe, ampak nasprotno, da je edini ponudnik, ki lahko odda popolno ponudbo. Dejstvo, na katerega se je skliceval vlagatelj v predlogu, da mu bodo zaradi priprave ponudbe nastali večji stroški, pri čemer pa ni konkretiziral in dokazal, kateri večji stroški, in v kakšni višini, bi mu lahko nastali, po oceni Državne revizijske komisije ne more predstavljati možnosti nastanka resne in nepopravljive škode; slednja bi eventuelno lahko nastala, če ponudbe ne bi mogel oddati. Ne gre niti prezreti, da vlagatelj ni zatrjeval, da mu ponudbe v primeru, da bodo aktivnosti naročnika zadržane in bo zahtevku za revizijo ugodeno, ponudbe ne bo potrebno pripraviti, in mu v tem primeru ne bodo nastali stroški s pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija je dalje ocenila, da navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na javni (in ne vlagateljev) interes za zadržanje postopka, in so povezane s hipotetičnim dejstvom, da bodo potencialni ostali ponudniki (tuji in domači) od naročnika zahtevali povračilo stroškov priprave ponudb, ker ne morejo oddati popolnih ponudb, stroški pa bodo kriti iz javnih sredstev, prav tako ne izkazujejo možnosti nastanka resne in nepopravljive škode v primeru nadaljevanja aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Enaka ocena velja za navedbe vlagatelja, katere očitane kršitve temeljnih načel ZJN-2 in določb o izbiri, naj bi naročnik storil v postopku oddaje javnega naročila (točka I.), ter, kako naj bi naročnik kršil načelo samozadostnosti in določbe zakona o zdravilih glede vnosa in uvoza zdravil (točka II). Slednje navedbe so namreč predmet presoje zahtevka za revizijo.

Vlagatelj pa po drugi strani ni nasprotoval javnemu interesu za nadaljevanje postopka. Tudi sicer v konkretnem primeru javni interes za nadaljevanje postopka po oceni Državne revizijske komisije nedvomno obstoji, saj je že iz predmeta javnega naročanja (zdravila iz krvi) ugotoviti, da gre za nujno potrebno dobavo blaga, iz razlogov varnosti zdravja in življenja ljudi.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da vlagatelj ni izkazal, da je interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka (do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila). Zato je Državna revizijska komisija predlog vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot neutemeljenega zavrnila.

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da je odločanje o predlogu na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN po naravi stvari odločanje o (ne)zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, ki naj bi jih naročnik izvedel pred sklenitvijo pogodbe, ne pa odločanje o (ne)dovolitvi sklenitve pogodbe po 11a. členu ZRPJN. Zavrnitev predloga vlagatelja zato nikakor ne pomeni (hkratne) dovolitve naročniku, da lahko sklene pogodbo. Naročnik pa ima skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZRPJN še vedno možnost, da se odloči, da bo ne glede na odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa, po lastni presoji, zadržal izvajanje postopka do odločitve Državne revizijske komisije.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija predlog vlagatelja, za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo z dne 19. 1. 2009 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Zdravila iz krvi", objavljenega na Portalu javnih naročil dne 16. 12. 2008, pod št. objave JN10472/2008 in v Uradnem listu EU, št. 2008/S 246-327668 dne 18. 12. 2008, kot neutemeljnega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23. 1. 2009




Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
- Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva 6, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana

Natisni stran