018-006/2009 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice mag. Nataše Jeršič in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema v Novi pediatrični kliniki v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Auremiana d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 21.01.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 9527/2008, z dne 10.11.2008 in v Uradnem glasilu EU št. 226664, z dne 02.09.2008, objavil javni razpis za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema na Novi pediatrični kliniki v Ljubljani.

Vlagatelj je dne 08.12.2008, še pred potekom roka za oddajo vlog, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da gre v obravnavanem primeru za medicinski sistem, ki bi moral biti objavljen pod CPV kodo 48814000 (Medicinsko informacijski sistem), naročnik pa ga je objavil pod kodo 72000000 (Storitve informacijske tehnologije: svetovanje, razvoj programske opreme, internet in podpora), zaradi česar so potencialni ponudniki prepozno in zgolj slučajno prišli do pravih informacij ter razpisne dokumentacije.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je dne 28.11.2008 postavil vprašanje, na katerega do dne vložitve zahtevka za revizijo ni dobil odgovora (vlagatelj prilaga postavljeno vprašanje k revizijskemu zahtevku).
Vlagatelj še navaja, da čeprav predmet javnega naročila še ni natančno definiran in (posledično) zahtevani kadri morda sploh ne bodo potrebni, je naročnik svoje zahteve, ki se nanašajo na kadre postavil izredno strogo, nasprotno pa se je pri referencah zadovoljil s pol manjšo ustanovo, kot je Nova pediatrična klinika.
Iz navedenih razlogov, zaključuje vlagatelj, je bil omejen pri pripravi ponudbe, otežena pa mu je bila tudi priprava in pridobivanje ustreznih dokumentov.
Vlagatelj predlaga, da se javno naročilo prekliče.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 4300-85/2008/10, z dne 22.12.2008).
Naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno pod napačno CPV kodo in da bi moralo biti objavljeno pod CPV kodo 48814000 (Medicinski informacijski sistem). Iz opisa predmeta javnega naročila, zatrjuje naročnik, je namreč razvidno, da slednji ne obsega zgolj dobave informacijskega sistema (kar bi ustrezalo CPV kodi 48814000 - medicinski informacijski sistem) temveč tudi svetovanje (kamor spada izdelava končne specifikacije ISPEK v sodelovanju z naročnikom in razvoj oziroma licenca za uporabo ISPEK in spremljajočih izdelkov ter dokumentov) in podpora (v katero je zajeta uporaba ISPEK v pilotskem obdobju na vnaprej določenih lokacijah in končnih uporabnikih, usposabljanje strokovnih oseb uporabnikov oziroma končnih uporabnikov za uporabo ISPEK v sklopu vzpostavitve ISPEK, osnovno vzdrževanje in dopolnilno vzdrževanje, vključno z usposabljanjem strokovnih oseb uporabnikov oziroma končnih uporabnikov za uporabo ISPEK v sklopu vzdrževanja). Naročnik ugotavlja, da so bili na ta način vsi potencialni ponudniki opozorjeni, da predmet javnega naročila, poleg dobave samega informacijskega sistema, zajema tudi svetovanje, razvoj programske opreme in podporo. Naročnik v zvezi s tem še poudarja, da je v objavi javnega razpisa objavljen podrobnejši opis predmeta javnega naročila, z vsemi pogoji in s celotno razpisno dokumentacijo.
V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na neodgovorjeno vprašanje, naročnik zatrjuje, da je bilo vprašanje z identično vsebino in odgovor nanj objavljen na Portalu javnih naročil že dne 02.12.2008. Zastavljeno vprašanje, ugotavlja naročnik se je glasilo: "Poglavje 2.1.1. Predmet javnega naročila - alineja prenos podatkov (migracija) iz obstoječih informacijskih sistemov naročnika. Prosimo, če lahko navedete kateri so obstoječi informacijski sistemi naročnika." odgovor nanj pa se je glasil: "Podrobneje bo obstoječ sistem predstavljen v II. fazi razpisa". Naročnik navaja, da odgovor na zastavljeno vprašanje tudi sicer ni bil bistven, saj bo na zastavljeno vprašanje podrobneje odgovorjeno šele tekom konkurenčnega dialoga, v tej fazi pa vlagatelju še ni bilo potrebno oddati ponudbe, temveč zgolj vlogo za sodelovanje v konkurenčnem dialogu. S citiranim odgovorom in dejstvom, da bo na zastavljeno vprašanje podrobneje odgovorjeno tekom konkurenčnega dialoga, še zatrjuje naročnik, pa je bil nedvomno seznanjen tudi vlagatelj.
Naročnik nadalje navaja, da je zahteva, da morajo ponudniki razpolagati z ustreznimi strokovnjaki, ki je opredeljena v točki 2.5.5 Ocenitev usposobljenosti kandidatov (v poglavju D Tehnična in kadrovska sposobnost) postavljena v skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v 10. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08ZJN-2; v nadaljevanju: ZJN-2), saj takšni kadri omogočajo kvalitetno izvedbo obravnavanega javnega naročila. Naročnik še navaja, da se je v konkretnem primeru odločil, da ima večji pomen kadrovska sestava posameznega ponudnika kot pa njegove predhodne reference.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument, z dne 06.01.2009). Vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija zahtevku ugodi tako, da bodo zagotovljeni enaki pogoji za vse ponudnike in izbrani ponudnik v prvem krogu ne bo določal obsega in oblike javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z zahtevkom za revizijo, in sicer v višini vplačane revizijske takse (5.000 EUR).
Vlagatelj še navaja, da istočasno popravlja pomoto iz zahtevka za revizijo, in sicer, da se pri CPV kodi upoštevata le prvi dve številki, in sicer 72 namesto 72000000 in 48 namesto 48814000 (prvi dve številki CPV, pojasnjuje vlagatelj, določata skupino, ostale pa pojasnjujejo podsklope).

Naročnik je dne 09.01.2009, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da naj zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zavrže, saj mu jo je vlagatelj posredoval po izteku tri-dnevnega zakonskega roka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik s sklepom, št. 4300-85/2008/10, z dne 22.12.2008, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, vlagatelja v pravnem pouku ni pravilno pozval, da naj ga najkasneje v treh dneh od prejema odločitve pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državo revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (kot to določa prvi odstavek 17. člena ZRPJN), pač pa je v pravnem pouku zapisal, da lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo v roku osmih (8) dni od prejema odločitve. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je vlagatelj sledil pravnemu pouku naročnika (in znotraj osem dnevnega roka od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, sporočil naročniku, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo), je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo obravnavala kot pravočasno vloženo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavani revizijski zadevi vlagatelj očita naročniku, da je predmet javnega naročila objavil pod nepravilno kodo CPV, da so pogoji, ki se nanašajo na kadre in reference nesorazmerni in da mu naročnik ni odgovoril na zastavljeno vprašanje.

V zvezi z očitkom, ki se nanaša na CPV kodo je Državna revizijska komisija najprej proučila navedbe v razpisni dokumentaciji, ki opredeljujejo predmet in vrsto postopka. Pri tem je ugotovila, da naročnik obravnavano javno naročilo izvaja po postopku konkurenčnega dialoga. Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.
Namen konkurenčnega dialoga je v tem, da se omogoči naročniku, da oblikuje dokončno razpisno dokumentacijo šele po tem, ko so takšne možnosti pretehtane v dialogu s ponudniki. Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik v obravnavanem primeru še ni dokončno konkretiziral predmeta javnega naročila, temveč ga bo dokončno določil šele ob sodelovanju ponudnikov. Naročnik je v obravnavani fazi postopka konkurenčnega dialoga torej predmet javnega naročila predstavil le okvirno, pri čemer se je potrebno strinjati z njim, da predmet obravnavanega javnega naročila ne obsega zgolj dobave informacijskega sistema, pač pa zlasti oblikovanje le-tega po specifičnih potrebah naročnika ter svetovanje, razvoj in podporo oziroma vzdrževanje takšnega sistema. Iz točke 2.1.2 Navodil ponudnikom namreč izhaja, â?? "da je "cilj konkurenčnega dialoga, da se ugotovi in opredeli sredstva ter najprimernejše rešitve za zadovoljitev ciljev in potreb naročnika to je zagotovitev ustreznega informacijskega sistema, da bodo potrebe, cilji in zahteve glede dobave informacijskega sistema dodatno opredeljeni tekom konkurenčnega dialoga, da se konkurenčni dialog lahko po potrebi izvaja v več fazah, dokler naročnik ne ugotovi, da je možno oblikovati razpisno dokumentacijo oz. tehnične zahteve predmeta javnega naročila tako, da lahko ponudniki oddajo končno ponudbo ter da lahko naročnik v povabilu oz. razpisni dokumentaciji za oddajo končnih ponudb vključi ali izključi določene dele predmeta naročila oz. določene tehnične specifikacije glede na rezultate konkurenčnega dialoga, ne glede na opis predmeta naročila, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije", iz točke 2.1.1. Navodil kandidatom pa je razvidno, da sodi v predmet obravnavanega javnega naročila tudi podpora sistemu, usposabljanje strokovnih oseb uporabnikov oziroma končnih uporabnikov ter osnovno in dopolnilno vzdrževanje, vključno z usposabljanjem uporabnikov za uporabo sistema v sklopu vzdrževanja.
Ker v obravnavanem primeru torej predmet javnega naročila ni nakup informacijskega sistema pač pa storitev vzpostavitve, podpore in vzdrževanja informacijskega sistema se ni mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da bi moral naročnik upoštevati CPV kodo 48000000. Kot namreč izhaja iz Pojasnjevalnih opomb Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) 2008 so v oddelek 48000000 (Programski paketi in informacijski sistemi) zajeti nakupi že obstoječe programske opreme (programskih paketov), za katero je vzpostavljen trg ter jo je mogoče šteti kot blago, v to postavko pa ni vključen razvoj programske opreme, ki sodi v oddelek 72000000 (Storitve informacijske tehnologije: svetovanje, razvoj programske opreme, internet in podpora), torej v oddelek v katerega je naročnik (pravilno) uvrstil predmetno javno naročilo.

Sicer pa je predmetni postopek šele v fazi kvalifikacije oziroma v fazi izbire kandidatov, v kateri se je naročnik odločil, da bo zahteval le dokumentacijo, ki se nanaša na kandidatov pravni status ter njegovo tehnično, ekonomsko in finančno sposobnost. Naročnik torej v razpisni dokumentaciji od kandidatov ni zahteval ničesar v zvezi s samim predmetom (npr. osnutka rešitve, ki jo namerava posamezni kandidat predlagati tekom izvajanja konkurenčnega dialoga), zato uvrstitev predmeta v CPV kodo tudi sicer ni mogla vplivati na pripravo vlog oziroma vlagatelju v zvezi s tem ni mogla biti (kot zatrjuje) "otežena priprava in pridobivanje ustreznih dokumentov".

Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Vlagatelj sicer navaja, da je naročnik "zahteve, ki se nanašajo na kadre postavil izredno strogo, nasprotno pa se je pri referencah zadovoljil s pol manjšo ustanovo, kot je Nova pediatrična klinika", vendar pa v ničemer ni definiral zakaj meni, da so zahteve, ki se nanašajo na kadre (pre)stroge, kateri kadri so pri tem zajeti (naročnik je namreč od ponudnikov zahteval, da razpolagajo s strokovnjaki za izvajanje sedmih različnih del v zvezi s predmetnim javnim naročilom, za nekatere izmed njih je postavil še dodatne (strožje) zahteve, naročnik pa je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije zahteve, ki se nanašajo na strokovnjake, tudi omilil, in sicer s pojasnilom o tem, da lahko isti kader nastopa v največ dveh vlogah oziroma pri izvajanju dveh različnih del â??) niti ni pojasnil kakšne bi morale biti zahteve, ki se nanašajo na kadre in reference, da bi ne bile prestroge (v delu, ki se nanašajo na kadre) oziroma, da bi bile dovolj stroge (v delu, ki se nanašajo na reference).
Takšnih zgolj pavšalnih očitkov pa Državna revizijska komisija ni mogla preveriti oziroma se ni mogla spustiti v njihovo meritorno obravnavo. Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

V obravnavanem primeru je naročnik objavo javnega razpisa in odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil. Naročnik je v objavi javnega razpisa vse zainteresirane kandidate seznanil tudi z naslovom spletne strani, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija. Na podlagi objave, razpisne dokumentacije in na portalu javnih naročil objavljenih štirih sklopov odgovorov naročnika na vprašanja potencialnih kandidatov (dne 20.11.2008, 28.11.2008. 02.12.2008 in 03.12.2008) so imeli torej vsi zainteresirani ponudniki (kandidati) enake možnosti pridobiti vse informacije o nameravanem poslu.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da bi moral vlagatelj skrbno in temeljito preučiti celotno razpisno dokumentacijo z vsemi njenimi dopolnitvami in odgovori oziroma pozorno spremljati vse dodatne informacije v zvezi z njo. Ker je naročnik na vprašanje, kakršnega je postavil tudi vlagatelj (vlagatelj je vprašanje posredoval naročniku dne 28.11.2008), preko Portala javnih naročil odgovoril dne 02.12.2008 (naročnik je v zvezi postavljenim vprašanjem, ki se je nanašalo na migracijo podatkov iz obstoječih informacijskih sistemov naročnika odgovoril, da "bo podrobneje obstoječ sistem predstavljen v II. fazi razpisa"), in s tem ravnal v skladu z lastnimi navodili, ki jih je v zvezi s pojasnili razpisne dokumentacije zapisal v točki 2.2.2 (Pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo in dodatki k razpisni dokumentaciji) Navodil kandidatom, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)odgovorjeno vprašanje zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da je naročnik v konkretnem primeru uporabil postopek konkurenčnega dialoga in da bi vlagatelj že iz natančnega pregleda same razpisne dokumentacije lahko jasno razbral, da je postopek (šele) v fazi kvalifikacije, v kateri se je naročnik odločil, da bo preveril zgolj pravni status kandidatov ter njihovo tehnično, ekonomsko in finančno sposobnost oziroma, da bo naročnik v nadaljevanju vodil dialog le s tistimi kandidati, ki bodo izpolnili zahtevane pogoje iz 41. do 47. člena ZJN-2 (četrti odstavek 27. člena ZJN-2). Kandidati bodo v obravnavani fazi torej dokazovali svojo sposobnost ne glede na konkretno rešitev, ki jo nameravajo ponuditi, v nadaljevanju pa bo pet najugodnejših kandidatov (ki jih bo naročnik izbral na podlagi meril iz točke 2.5.6 - Ocenitev vlog Navodil kandidatom) skupaj z naročnikom oblikovalo končno rešitev, s katero bo mogoče zadovoljiti naročnikove zasledovane cilje v zvezi s predmetom obravnavanega javnega naročila. Tudi iz obravnavanega razloga spregledan odgovor ni mogel vplivati na pripravo vlagateljeve vloge, v tej fazi postopka konkurenčnega dialoga pa ravno tako še ni mogoče govoriti (kot nasprotno zatrjuje vlagatelj) o "izbranem ponudniku, ki naj bi v prvem krogu določal obseg in oblike javnega naročila" pač pa zgolj o kandidatih, od katerih bo prvih pet najugodnejših povabljenih k dialogu z naročnikom, v katerem bodo oblikovali (do)končno razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razpisani predmet.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.01.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Auremiana d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran