Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-207/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

    Številka: 018-207/2008-3
    Datum sprejema: 14. 1. 2009

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila "aeroposnetki in ortofoto 2009 - 2010" in na podlagi pritožbe skupnih ponudnikov GEOIN d.o.o., Gosposvetska ulica 29, Maribor, Geodetska družba d.o.o., Gerbičeva ulica 51/a, Ljubljana in Geodetski zavod Slovenije d.d., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Ketiš - Janžekovič o.p., d.n.o., Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 14.1.2009 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 11.9.2008 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 12.9.2008 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN7804/08. Po izvedenem javnem odpiranju ponudb in ocenjevanju je naročnik dne 12.11.2008 izdal sklep o oddaji javnega naročila št. 43000-16/2008-21, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov Flycom d.o.o., Moste 26/b, Žirovnica in Geodis Brno s.r.o., Lazaretni 11/a, CZ-615 00 Brno, Češka republika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nesprejemljivo.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 20.11.2008 na naročnika naslovil pisno opozorilo ter zahtevo za vpogled v dokumentacijo javnega razpisa. Naročnik je z dopisom z dne 24.11.2008 vlagatelju pojasnil, da je njegovo pisno opozorilo prepozno, vendar mu je kljub temu odgovoril, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne spreminja. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je naročnik vlagatelju omogočil dne 26.11.2008.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 24.11.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik svoje odločitve o oddaji naročila in izločitvi njegove ponudbe ni obrazložil. Vlagatelj navaja, da naročnik v javnem razpisu sploh ni navedel, kolikšna je predvidena vrednost naročila niti ni navedel, koliko znašajo zagotovljena sredstva, da bi lahko njegovo ponudbo izločil, ter zatrjuje, da njegova ponudba tudi ne presega tržnih cen. Tudi če bi naročnik navedel višino zagotovljenih sredstev in če bi ponudba presegala to vrednost ali tržne cene, bi naročnik moral svojo odločitev obrazložiti, da bi se lahko preizkusila. To pomeni, da bi moral naročnik v obrazložitvi sklepa zapisati, koliko znaša vrednost zagotovljenih sredstev, le-ta pa bi morala biti po mnenju vlagatelja tudi javno objavljena. Prav tako bi moral naročnik tudi obrazložiti, katere cene so višje od tržnih cen, koliko znašajo te cene in kako je naročnik ugotovil vrednost cen na trgu. Sklep o oddaji javnega naročila tudi ne vsebuje pravnega pouka, zato se poraja sum, da je bil izbrani ponudnik privilegiran, navaja vlagatelj.
    Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je cena izbranega ponudnika nerazumno nizka, njegovi ponudbi pa očita tudi nepravilnosti glede posameznih prilog in referenc. V zvezi s ceno izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da se z njo ne da izvesti javnega naročila, ne da bi imel ponudnik višje stroške kot znaša ponudbena cena. Vlagatelj svoje navedbe utemeljuje tudi s primerjavo s podobnim projektom, ki se je izvajal leta 2006 in je bil oddan za višjo ceno, kot je cena izbranih ponudnikov, pri čemer se je končal z izgubo in vprašljivo kvaliteto, s tem, da je bil tehnično manj zahteven od predmetnega,o vsem tem pa je bil naročnik tudi obveščen. Vlagatelj se tudi sprašuje, kako je lahko naročnik njegovo ponudbo izločil zaradi preseganja razpoložljivih sredstev, saj program in proračun za leto 2010 še nista sprejeta. Glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je moral le-ta kljub podaljšanemu roku za predložitev ponudb svojo ponudbo dopolnjevati z manjkajočo dokumentacijo. Naročnik naj bi izbranemu ponudniku tudi napačno priznal sposobnost za sodelovanje v postopku, saj naj bi izbrani ponudnik predložil pooblastilo za izvajanje aerosnemanja le za partnerja Flycom d.o.o., ne pa tudi za partnerja Geodis Brno s.r.o., ki bo izvajal aerosnemanja. Pooblastilo velja za podjetje Flycom d.o.o. in ga ni mogoče prenesti na partnerja Geodis Brno s.r.o., ki bi kot izvajalec aerosnemanja moral pooblastilo pridobiti sam. Izvajalec aerosnemanja Geodis Brno s.r.o. tudi nima dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti, navaja vlagatelj, in dodaja, da ponudbeni partner Flycom d.o.o. ne razpolaga z referencami primerljivih projektov, saj ni izvedel niti enega projekta aerosnemanja. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 18.12.2008 dopolnil zahtevek za revizijo. V dopolnitvi navaja, da je izločitev ponudbe kot nesprejemljive v primeru, ko naročnik ne objavi ocenjene vrednosti javnega naročila, v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Za ponudnike je nemogoče, da bi višino ocenjene vrednosti javnih razpisov ugotavljali iz programov dela državne uprave, saj so v programu dela državne geodetske službe povsem nepregledne tabele, iz katerih se ne da razbrati višine razpoložljivih sredstev, posebej ne za leto 2010. Vlagatelj tudi ponavlja, da predmetni razpis ni tehnično primerljiv z razpisom iz leta 2006, naročnik pa je izvajalcu očital slabo kvaliteto ter zamujanje pogodbenih rokov, kar kaže na to, da je takratni izvajalec napačno ocenil zahtevnost projekta, posledica pa je bila slaba kvaliteta in bistveno višja poraba časa ter posledično prekoračenje pogodbenega roka. Zato cena projekta iz 2006 ni realna in ne more biti izhodišče za predmetni razpis oz. bi morala biti višja za približno 40%. Vlagatelj dalje navaja, da cene za tovrstna naročila na trgu niso splošno znane, saj ne gre za standardne izdelke. Stališče naročnika, da se cene takšnih izdelkov na evropskem trgu gibajo med 30 in 40 â??/km2, je po mnenju vlagatelja napačno. Cena je odvisna od različnih faktorjev, med njimi je tudi geografska enotnost oz. raznolikost pokrajine. Slovenija, ki je pretežno gorata država, ima drugačne zahteve obdelave posnetkov kot država s pretežno nižinsko pokrajino.
    V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je vsebinsko nepopolna in neprimerna za vrednotenje, saj manjkajo nekateri ključni deli dokumentacije. Na disku, na katerem so bili napisani vzorčni primeri, je bilo samo 11 posnetkov (po razlagi izbranega ponudnika je bilo 7 posnetkov nominalne vrednosti DTI = 40 cm in 4 posnetki nominalne vrednosti DTI = 25 cm), kar ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije (30 posnetkov, 3 pasovi, s preklopom kot je naveden v Tehničnem navodilu). Na istem disku so bili zapisani tudi vzorčni primeri ortofota z DTI =50 cm, ni pa bilo vzorčnih primerov ortofota z DTI = 25 cm, ki je prav tako zahtevani izdelek tega projekta, zatrjuje vlagatelj. Ker vzorčni primer ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, je naročnik nepravilno ovrednotil ponudbo izbranega ponudnika, saj bi jo moral zavrniti, poraja pa se tudi dvom, ali je izbrani ponudnik sposoben izvesti predmetno javno naročilo v zahtevanih kvalitetnih standardih.
    Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita tudi neizpolnjevanje zahtev v zvezi z reševanjem izpada letala ali pilotov, saj ima dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti omejeno na dva pilota in eno letalo, dovoljenje za družbo Flycom d.o.o. pa se nanaša na dovoljenje za opravljanje letalskih dejavnosti s helikopterjem, kar je za predmetni razpis neprimerno.
    Nadaljnje nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika so po mnenju vlagatelja še te, da se vse reference družbe Flycom d.o.o. nanašajo na produkcijo DOF za srednje slikovno kamero brez uporabe predpisanega postopka AT ter da v ponudbi izbranega ponudnika ves čas ponudbe nastopa družba Flycom d.o.o. kot edini ponudnik in v vzorcu pogodbe navaja družbo Geodis Brno s.r.o. kot podizvajalca. Družba Flycom d.o.o. ni izkazala niti z ene referenco za izvedbo izvedenih del z zahtevano tehnologijo, temveč se vse njene reference nanašajo na dela in tehnološke postopke, ki niso vezane na zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije. Družba Flycom d.o.o. večkrat navaja reference firme Geodis Brno s.r.o. kot svoje in jih sama podpisuje. Na obrazcu 4 je družba Flycom d.o.o. izkazala premalo opreme za izvedbo snemanja oslonilnih točk 100 % z eno terensko GPS postajo TOPCON. Ker navedenega snemanja ni možno izvesti z eno GPS postajo, je naročnik napačno presodil, da ima družba dovolj opreme za zahtevana dela, zatrjuje vlagatelj. Prav tako pri obrazcu 4 izbrani ponudnik navaja programsko opremo za izvedbo DOF 05 40 % vseh del in 100 % DOF 25, pri čemer pa zahtevanih del ni možno izvesti z navedeno programsko opremo. V obrazcu 5 je kot družba, podpisnik in referenčni naslov navedena družba Flycom d.o.o., vse reference in kadri pa se dejansko ne nanašajo na njo, temveč na drugo družbo. V točki 8 je izbrani ponudnik navedel pri uporabi GPS opreme uporabo postaj LEICA in TRIMBLE, iz obrazca 4 pa izhaja, da izbrani ponudnik razpolaga zgolj z eno postajo TOPCON. Vlagatelj dvomi v kvaliteto izdelkov, na podlagi cene, ki jo ponuja izbrani ponudnik, posebej še pri pregledu priloženih vzorčnih primerov, ki so sestavni del ponudbe, saj so ti pomanjkljivi in vprašljive kvalitete, prav tako je premalo posnetkov, ortofoto z DTI 0,25 ne obstaja, datoteka, v kateri je zapisan DMR, je neobičajno velika - 2Gb, običajno pa zanaša datoteka 6 MB za en list TTN 5.

    Naročnik je dne 23.12.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo, in sicer tako zaradi preseganja zagotovljenih sredstev kot tudi zaradi preseganja tržnih cen. Na očitek, da določitev o oddaji naročila ni bila dovolj obrazložena, naročnik odgovarja, da je imel vlagatelj možnost zahtevati dodatno obrazložitev, česar pa ni storil. Naročnik navaja, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za več kot 52%. Naročnik, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, opravlja naloge na podlagi programa dela državne geodetske službe, ki ga sprejme Vlada RS. V programu dela državne geodetske službe za posamezno obdobje so določeni projekti kakor tudi predvidena sredstva za posamezne projekte, dostop do Programa del državne geodetske službe za leti 2008 in 2009 pa je možen preko interneta. Tako je za projekt "Aerosnemanje, ortofoto, izdelava digitalnega modela reliefa" v letu 2009 predvidenih 330.000,00 â?? s strani naročnika in sofinancerjev (Ministrstvo za obrambo, Direkcija RS za ceste in Agencija RS za okolje). Od te vsote je predvidenih 40.300,00 â?? za Geodetski inštitut Slovenije, ki bo izvajal kontrolo kakovosti aerosnemanja fotogrametričnih blokov in kontrolo aerotriangulacije pri predmetnem javnem naročilu. Za zadevno javno naročilo je tako v letu 2009 predvidenih 289.700 â??. Ker je sredstev za izvedbo aerosnemanja in izdelave ortofota za območje celotne Slovenije v enem letu premalo, navaja naročnik, se je odločil delo opraviti v dveh zaporednih letih, kar je nedvoumno določeno v razpisni dokumentaciji. V točki 22. Financiranje je določeno, da se bo v letu 2009 izvedlo 40% predvidenega dela in v letu 2010 preostanek, torej 60% predvidenega dela. Razmerje financiranja in s tem izdelavo pogodbenega dela je naročnik določil glede na ocenjeno vrednost naročila, ki je bila določena na podlagi poizvedovanj in poznavanja stanja na trgu tovrstnih storitev. Na podlagi določene ocenjene vrednosti celotnega naročila je tako naročnik določil, da je v letu 2009 predvidenih 40% sredstev in bo tako v letu 2009 naročil 40% vseh izdelkov, ki bi bili predmet pogodbe. Glede na ponujeno ceno vlagatelja bi lahko naročnik v prihodnjem letu naročil le 24% celotnega naročila in ne 40%, kot je določil v razpisni dokumentaciji, navaja naročnik, in pojasnjuje, da bi vlagatelj lahko ugotovil okvirno vrednost naročila iz Programa dela državne geodetske službe za leti 2008 in 2009, ne pa da bi jo moral ugotoviti. V tržnem gospodarstvu se predpostavlja, zatrjuje naročnik, da se cena določi glede na predmet naročila, kvaliteto, zahtevnost izvedbe in obseg naročila, kar je natančno določeno v razpisni dokumentaciji, ne pa na podlagi špekulacij o tem, koliko sredstev ima naročnik. Naročnik tudi navaja, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ne določa, da ni mogoče izločiti ponudbe iz razloga nesprejemljivosti, če ocenjena vrednost ni objavljena, in dodaja, da vlagateljeva ponudba ni bila izločena, ker je presegala ocenjeno vrednost, temveč ker presega naročnikova zagotovljena sredstva in ker je višja od cen na trgu. V predmetnem postopku naročnik ni objavil ocenjene vrednosti, saj ni obvezna in je v njegovi pristojnosti, ali jo bo objavil ali ne. Naročnik je v konkretnem primeru ocenil, da je bolj primerno, da ocenjene vrednosti ne objavi, ker je pričakoval, da bi se v nasprotnem ponujene cene oblikovale na podlagi špekulacij in ne na podlagi konkurenčnosti in na podlagi tržnih zakonitosti. Naročnik poudarja, da je natančno določil obseg in specifikacije pogodbenega dela, na podlagi katerih bi bilo možno oblikovati ceno. O tem govori dejstvo, da je v predmetnem razpisu izbrani ponudnik ponudil izvedbo pogodbenega dela, manjšo od ocenjene vrednosti. Tako ravnanje naročnika je v skladu z načelom ekonomičnosti in racionalne porabe proračunskih sredstev, navaja naročnik, in nadaljuje, da so mu znane tudi cene za tovrstna naročila na trgu, ki se gibljejo od 30-40 â??/km2 z DDV, kar glede na značilnosti predmeta pomeni, da bi se ponudbe morale gibati od 630.000,00 â?? do 840.000,00 â?? z DDV. Naročnik je ta razpon ocenil na podlagi izkušenj iz preteklih let ter glede na ponudbo iz neuspešno izvedenega javnega naročila, dodatno pa je bil potrjen tudi z neformalnimi razgovori s predstavniki priznanih in uveljavljenih podjetij na področju fotogrametrije (Infoterra, Hansa Luft Bild, GeoEye...). Ponudbena cena vlagatelja znaša približno 60 â??/km2 z DDV, kar je nedvoumno cena, ki bistveno presega tržno ceno, saj je od nje višja za najmanj 50%, zatrjuje naročnik, in dodaja, da je v letu 2006 oddal istovrstno javno naročilo v primerljivem obsegu za 621.765,42 â?? z DDV enemu izmed sedanjih vlagateljev (Geodetski zavod Slovenije d.d.), pri čemer se cene teh storitev v obdobju 2006-2008 niso bistveno spremenile, saj je razlog relativno visoke cene za tovrstno storitev v dragi strojni in programski opremi, ki se s časom ceni in se s tem posledično cenijo tudi storitve, izvedene s to opremo. Po mnenju naročnika so prav tako neutemeljene in nedokazane navedbe, da je izvajalec tedaj delal z izgubo, saj gre za stvar poslovnih odločitev, navedbe pa tudi niso relevantne. Izvajalec je ponudbo oddal prostovoljno in je predstavljala tržno ceno. Tudi če je delal z izgubo, to še ne pomeni, da ne bi bolj konkurenčen in poslovno bolj sposoben izvajalec delo za isto ceno opravil z dobičkom, navaja naročnik. Navedba vlagateljev, da bi bilo pogodbeno delo za ponudbeno ceno izbranih ponudnikov opravljeno nekvalitetno, naročnik zavrača, saj so tehnične lastnosti izdelkov zelo natančno opredeljene v tehničnem navodilu in tehnični dokumentaciji, ki sta sestavni del razpisne dokumentacije in so predvidene stroge sankcije v primeru nekvalitetne izvedbe (bančna garancija, penali...). Naročnik se tudi ne strinja z navedbami, da je predmet tega javnega naročila tehnično bolj zahteven od naročila iz leta 2006. V letu 2006 je bila več kot polovica območja posneta z DTI 0,25 m (dolžina talnega intervala), ostalo pa z DTI 0,50 m. Za predmetno naročilo, kjer je predvideno snemanje z DTI 0,25 m za celotno območje, je potrebno približno 30 % več dela v zraku kot pri naročilu iz leta 2006, ne pa 40%, kot zatrjuje vlagatelj. Vendar so bili takrat predmet naročila tudi aeroposnetki in ortofoti v infrardečem spektru ter izračun nagibov in smeri nagibov, kar predstavlja približno 20% vrednosti naročila. Naročnik poudarja, da predstavljajo dela v zraku le približno 30% vrednosti pogodbenega dela, kar pomeni, da bi se tako cena celotnega dela iz tega razloga povečala zgolj za približno 9%. Naročnik je za potrebe tega javnega naročila tudi posodobil Tehnično navodilo za izvajanje fotogrametričnih projektov (v nadaljevanju: Tehnično navodilo), ki v točki 5.2.7. natančno navaja, kakšna so dopustna odstopanja v DTI in upošteva, da so zaradi težavnejšega snemanja v višinsko razgibanih območjih (na območjih z večjimi višinskimi razlikami â?? nad 1200 metrov) odstopanja pri doseganju DTI lahko večja â?? tudi do 25% večja. To omogoča snemanja na teh območjih brez večjega števila dodatnih snemalnih redov (letov) in s tem dodatnih ur letenja. Nasprotno od naročila iz leta 2006 si lahko izvajalec v skladu s Tehničnim navodilom tudi sam oblikuje območja izvajanja aerosnemanja (fotogrametrične bloke) ter tako optimira ekonomičnost izvedbe naročila. Naročnik dodaja, da cena goriva predstavlja približno 2% celotne vrednosti naročila, zato so tudi očitki, da 40% več del v zraku in podražitve goriva opravičujejo za preko 92 % višjo ceno od tiste iz leta 2006, neutemeljeni. Predmetno javno naročilo ni identično z javnim naročilom iz 2006, vendar je z njim primerljivo. Takrat sicer ni bilo posneto območje cele Slovenije z DTI 0,25m, bili pa so naročeni tudi izdelki, ki v predmetnem javnem naročilu niso zajeti (glej zgoraj). Vse razlike med predmetnim javnim naročilom in javnim naročilom iz 2006 je naročnik, glede ocene vrednosti javnega naročila, upošteval, posledično pa je bila tudi ocenjena vrednost višja od ponudbene cene iz javnega naročila iz leta 2006. V letu 2006 je bilo dejansko posnetih 32 fotogrametričnih blokov (od skupno 59) z DTI 0,25m, poleg tega pa so bili še trije fotogrametrični bloki posneti pol z DTI 0,25m in pol z DTI 0,5m. Torej je bilo v letu 2006 z nižjim DTI, ki pomeni več dela v zraku, posneto celo več kot polovica območja Slovenije. Med bloki, ki so bili posneti z DTI 0,25m, so tudi FB12 (Bovec), 21 (Tolmin), 22 (Bohinjska Bistrica) in 15 (Jezersko), ki so nedvomno gorati, torej trditev, da so bili z nižjim DTI posneta samo ravninska območja, ne drži, navaja naročnik. Tudi iz vlagateljevega predračuna je razvidno, da je cena barvnih digitalnih aeroposnetkov ne glede na raznolikost pokrajine oz. geografsko enotnost na površinsko enoto enaka, zato navedbe o vplivu raznolikosti pokrajine oz. geografske enotnosti na ceno končnega izdelka po mnenju naročnika niso utemeljene. V zvezi s slabo kvaliteto izdelkov izvajalca javnega naročila iz leta 2006 naročnik navaja, so bili določeni izdelki zavrnjeni, ker niso dosegali predpisanih kriterijev, kar je predvsem posledica stroge in sprotne kontrole zunanjega kontrolorja. Vsi izdelki so bili nato popravljeni in sprejeti s strani naročnika. Dejstvo je, da izvajalec leta 2006 ni izvajal samo projekta Geodetske uprave, ampak še več drugih. Na opozorila naročnika glede zamud in nezadostne kvalitete se je opravičeval s prezasedenostjo kapacitet, ne pa s prenizko ceno. Cene in stroški za izvedbo javnega naročila iz leta 2006 so bile takratnemu izvajalcu znane, saj je bila dejavnost, ki je predmet javnega naročila, ena izmed njegovih osnovnih dejavnosti, ki jih je opravljal na trgu, zato so navedbe o tem, da je napačno ocenil zahtevnost naročila, neutemeljene, še navaja naročnik. Naročnik zavrača tudi navedbe, da gre za nestandardne storitve, saj gre za izdelke, ki se naročajo periodično v vseh evropskih državah. V zvezi z naročilom iz leta 2008, ki se je končalo brez izbire ponudnika, naročnik navaja, da je vlagatelj tudi takrat ponudil ceno v višini 1.122.504,00 â?? z DDV, zaradi česar je bila njegova ponudba tudi takrat ocenjena kot nesprejemljiva, vendar se takratna ponudnika na to nista pritožila, zato bi vlagatelju morala biti znana vsaj okvirna vrednost javnega naročila.
    Glede pravnega pouka naročnik navaja, da ga 79. člen ZJN-1 ne predvideva kot sestavnega dela odločitve o oddaji javnega naročila, tudi sicer pa je ta očitek brezpredmeten, saj pomanjkanje pravnega pouka v ničemer ni vplivalo na položaj vlagatelja.
    Naročnik zavrača tudi pavšalne navedbe o privilegiranju izbranega ponudnika in kršenju temeljnih načel javnega naročanja.
    V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika naročnik navaja, da je podaljšal rok za prejem ponudb na podlagi obvestila izbranega ponudnika, da še ni uspel pridobiti pooblastila Vlade RS za izvajanje aerosnemanja. To ravnanje se naročniku ne zdi sporno, prav tako se mu ne zdi sporno, da je od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Glede pooblastila za izvajanje aerosnemanja naročnik navaja, da sta ga oba partnerja izbranega ponudnika pridobila ter ga tudi priložila v ponudbi. Ponudnik Geodis Brno s.r.o. je v ponudbi predložil tudi dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti. V zvezi z referencami naročnik navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da se reference ponudnikov, ki oddajajo skupno ponudbo, seštevajo, reference podjetja Geodis Brno s.r.o. pa zadostujejo pogojem za priznanje sposobnosti, kot so določeni v razpisni dokumentaciji. Glede vzorčnih primerov izbranega ponudnika naročnik navaja, da so v točki 23 splošnega dela razpisne dokumentacije zahtevani vzorčni primeri za vse izdelke za 5 listov TTN5, narejeni s tehnologijo, ki jo namerava ponudnik uporabiti za izvedbo razpisane naloge. V prilogi C tehnične dokumentacije je podrobneje opisana vsebina opisa del in testnega aerofotografiranja, kjer je predvidena predaja 30 posnetkov v 3 snemalnih pasovih, kar je bistveno več, kot je potrebno za izdelavo 5 listov TTN5. Naročnik navaja, da je že v fazi pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika opazil, da je oddanih le 11 aeroposnetkov, ki pa pokrivajo območje 5 listov TTN5 in zadostujejo ostalim zahtevam razpisne dokumentacije. Vsi izdelki imajo vsebinsko različne elemente prikaza narave, kot se pojavlja v Sloveniji (kmetijske in gozdne površine, naselja, ceste in vode). Zaradi določenega neskladja med splošnim in tehničnim delom razpisne dokumentacije in ker je že iz priloženih vzorcev možno ugotoviti ustrezno kvaliteto izdelkov, ponudbe izbranega ponudnika ni bilo mogoče izločiti, zatrjuje naročnik, in dodaja, da reševanje morebitnega izpada letala ali pilotov ni bilo vprašanje razpisnih pogojev. V zvezi z referencami naročnik še navaja, da so se kot reference v skladu s točko 3.7 razpisne dokumentacije upoštevala izvedena pogodbena dela ponudnikov, katerih predmet so bile enake ali podobne naloge. Reference izbranega ponudnika, ki se nanašajo na produkcijo DOF za srednje slikovno kamero brez predpisanega postopka AT, po mnenju naročnika predstavljajo podobne naloge, saj je postopek z veliko slikovno kamero enak. Naročnik nadaljuje, da družba Flycom d.o.o. nastopa kot skupni ponudnik s podjetjem Geodis Brno s.r.o., kar je razvidno iz ponudbene dokumentacije in dopolnitve ponudbene dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je določeno, da se reference skupnih ponudnikov seštevajo, ne določa pa nobenega minimuma za posameznega izmed skupnih ponudnikov, tako zgolj reference podjetja Geodis Brno s.r.o. zadostijo razpisnim pogojem. Na trditve vlagatelja, da družba Flycom d.o.o. večkrat navaja reference družbe Geodis Brno s.r.o. kot svoje in jih sama podpisuje ter da so reference podjetja Geodis Brno s.r.o. v tujem jeziku brez prevoda, naročnik odgovarja, da so reference predložene v originalu, oz. overjenem prepisu in overjenem prevodu. Na navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik razpolaga s pomanjkljivo opremo, naročnik odgovarja, da navedba opreme, ki se bo uporabljala pri izvedbi javnega naročila, ni bila predvidena niti kot pogoj niti kot merilo, kljub temu pa ocenjuje, da lahko izbrani ponudnik z navedeno opremo kvalitetno opravi pogodbeno delo.

    Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 24.12.2008), je naročnik z dopisom z dne 30.12.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na neobrazloženost obvestila o oddaji javnega naročila in neobstoj pravnega pouka. Prvi in tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določata, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika.

    Iz citiranih določb je razvidno, da ZJN-2 predvideva dve stopnji obveščanja ponudnikov o tem, katero ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo in kakšni so bili razlogi za to. V skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 je naročnik dolžan ponudnike najprej pisno, z odločitvijo o oddaji naročila, obvestiti, katero ponudbo je izbral kot najugodnejšo, pri čemer mora svojo izbiro obrazložiti ter navesti razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila mora vsebovati osnovne informacije o postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb: informacijo o tem, kdo je izbrani ponudnik, zakaj je bila njegova ponudba ocenjena kot najugodnejša (če je edino merilo cena, zadostuje navedba ponudbene cene, v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe pa morajo biti navedena posamezna merila in obrazloženo ocenjevanje), katere ponudbe je naročnik izločil in kaj je bil razlog za njihovo izločitev (nepravočasnost, nesprejemljivost, nepravilnost itd.). Glede na to, da je podrobnejša obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji naročila predvidena v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2, in sicer na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, je razumeti, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila predstavi le osnovne informacije, medtem ko natančnejša in bolj specifična pojasnila poda v dodatni obrazložitvi svoje odločitve na željo in specifikacijo ponudnika. Naročnik sme ponudnikovo zahtevo za dodatno obrazložitev svoje odločitve zavrniti le v primeru, če bi bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi, če bi s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku (četrti odstavek 79. člena ZJN-2).

    Kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila št. 43000-16/2008-21 z dne 12.11.2008, je naročnik v njegovem izreku navedel, koga je izbral kot najugodnejšega ponudnika, v obrazložitvi pa je tudi pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo, in sicer zato, ker ponudbena cena presega zagotovljena sredstva in je višja od cen na trgu. Odločitev o oddaji naročila torej vsebuje osnovne informacije, ki so potrebne za (prvotno) obrazložitev, zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2. Strinjati se gre z vlagateljem, da bi mu moral naročnik natančneje pojasniti razloge za izločitev njegove ponudbe kot nesprejemljive, vendar pa bi bil naročnik dolžan podrobnejšo obrazložitev podati v dodatni obrazložitvi svoje odločitve o oddaji javnega naročila le na zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, torej vlagatelja. Ker je iz predložene dokumentacije razvidno, da vlagatelj dodatne obrazložitve ni zahteval, tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2. V zvezi s pravnim poukom pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da 79. člen ZJN-2, ki predpisuje vsebino odločitve o oddaji javnega naročila ter njene dodatne obrazložitve, pravnega pouka ne določa kot obvezne sestavine odločitve oz. dodatne obrazložitve, zato tudi v tem delu naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil javnega naročanja. Ob tem gre pripomniti, da je vlagatelj kljub neobstoju pravnega pouka kot ponudnik, ki je v preteklosti že sodeloval v postopkih oddaje javnih naročil, pravočasno vložil zahtevek za revizijo in da mu je bilo zato pravno varstvo zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZRPJN.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vprašanje, ali je naročnik kršil pravila javnega naročanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo. Nesprejemljiva ponudba je v 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot tista, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

    V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je bil naročnik dolžan vnaprej objaviti višino zagotovljenih sredstev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije. Drugi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. šesti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Citirane določbe ZRPJN od ponudnikov zahtevajo, da kršitve, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v postopku pravnega varstva uveljavljajo čim prej, ter določajo, da ponudniki po roku za oddajo ponudb ne morejo več zahtevati pravnega varstva zaradi kršitev, ki so jim bile znane že pred potekom tega roka. Po poteku roka, predvidenega za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija zato ne more več vsebinsko obravnavati vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vsebino objave in/ali razpisne dokumentacije, to je navedb, da je bil naročnik dolžan vnaprej objaviti višino zagotovljenih sredstev. Državna revizijska komisija lahko zato v tej fazi le preveri, ali je ponudba vlagatelja res presegala naročnikova zagotovljena sredstva oz. tržne cene in posledično ali jo je bil naročnik upravičen izločiti kot nesprejemljivo.

    Najprej je treba opozoriti, da ocena o (ne)sprejemljivosti ponudbe ni odvisna od ocenjene vrednosti javnega naročila, temveč od zagotovljenih sredstev oziroma tržnih cen. Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik mora določiti in pri tem upoštevati pravila javnega naročanja, saj so od nje odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot. npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila itd.. Zagotovljena sredstva pa na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Planiranje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v pravilih, ki urejajo javne finance. Čeprav gre za dve vrednosti, ki se nanašata na konkretno vrednost javnega naročila, pa so glede na definicijo iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 za presojo sprejemljivosti ponudbe (kot je bilo že zapisano) bistvena zagotovljena sredstva oz. tržne cene.

    V zvezi z vprašanjem, koliko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila znašajo zagotovljena sredstva, naročnik v sklepu z dne 23.12.2008, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje, da projekt "Aerosnemanje, ortofoto, izdelava digitalnega modela reliefa" poleg naročnika sofinancirajo še Ministrstvo za obrambo, Direkcija RS za ceste in Agencija RS za okolje. Naročnik, kot je pojasnil sam, opravlja naloge na podlagi programa dela državne geodetske službe, ki ga sprejme Vlada RS, v programu dela pa so določeni projekti kakor tudi predvidena sredstva za posamezne projekte. Naročnik je pojasnil, da je za predvideni projekt v letu 2009 predvidenih 330.000,00 â??, od katerih je 40.300,00 â?? predvidenih za Geodetski inštitut Slovenije za izvajanje kontrole, kar pomeni, da je za predmetno javno naročilo v letu 2009 zagotovljenih 289.700,00 â??. Ker (kot opozarja tudi sam vlagatelj) proračun za leto 2010 še ni sprejet, za to leto o zagotovljenih sredstvih še ni mogoče govoriti. Ne glede na to pa je mogoče ob upoštevanju 22. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na katero opozarja tudi naročnik in s katero je bilo določeno, da se bo v letu 2009 izvedlo 40 % naročila, slediti naročniku, ki navaja, da se bo leta 2010 izvedlo 60% naročila in posledično da bi lahko glede na ponujeno ceno vlagatelja naročnik v letu 2009 naročil le 24% celotnega naročila.

    Da so naročnikova zagotovljena sredstva za leto 2009 znašala 289.700,00 â?? in da bodo glede na 22. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zagotovljena sredstva v letu 2010 morala znašati do 434.550,00 â??, skupaj torej do 724.250,00 â??, kaže tudi ocenjena vrednost naročila, kot je razvidna iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila št. 4300-16/2008-7 z dne 11.9.2008, in sicer (skupaj z DDV) v višini 785.000,00 â??. Čeprav ocenjena vrednost, kot je bilo že zapisano, ni neposredno povezana z zagotovljenimi sredstvi, pa jo je ob oceni višine slednjih treba upoštevati, saj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kaže na to, da je naročnik tudi zagotovljena sredstva predvidel v podobnem znesku, kot je ocenil vrednost javnega naročila. Pri oceni in določitvi obeh zneskov mora naročnik namreč izhajati iz tržnih cen za primerljive storitve na trgu, saj morata tako ocenjena vrednost kot zagotovljena sredstva izražati vrednost samega posla; ocenjena vrednost zaradi obveznosti, ki jih ima naročnik glede na vrednost javnega naročila, zagotovljena sredstva pa zaradi pravočasnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti naročnika do izvajalca. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri tem očitno pravilno ocenil vrednost naročila (kot je razvidno iz naročnikovega sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, je naročnik kot oseba, ki predmetne storitve naroča že dalj časa, pred določitvijo ocenjene vrednosti opravil analizo trga in se seznanil z aktualnimi razmerami na njem), saj se tudi ponudbena cena izbranega ponudnika giblje v okvirih ocenjene vrednosti oz. je od nje celo nižja.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da je cena izbranega ponudnika "nerazumno nizka, saj se s ponujeno ceno izvedbe javnega naročila ne da izvesti, ne da bi ponudnik imel višje stroške kot znaša ponudbena cena." V zvezi s temi vlagateljevimi trditvami Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zgolj pavšalne in nekonkretizirane. Tudi sicer je treba te navedbe presojati z vidika 49. člena ZJN-2 (neobičajno nizka ponudba), ki določa, da mora naročnik v primeru, kadar meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, preden zavrne takšno ponudbo pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe pa je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Nasprotno velja, da če naročnik določene ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, nima namena zavrniti, postopka iz 49. člena ZJN-2 ne izvede. Navedeno pomeni, da je presoja o tem, katera cena je neobičajno nizka, prepuščena naročniku. Le-ta pa v predmetnem postopku javnega naročila ni ocenil, da bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, kar je po tudi razumljivo, saj se cena izbranega ponudnika giblje v okvirih ocenjene vrednosti in je tudi nekoliko nižja od zagotovljenih sredstev.

    Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil javnega naročanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot nesprejemljivo v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagateljeva ponudba namreč bistveno presega zagotovljena sredstva naročnika, zato jo je bil naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 upravičen izločiti.

    Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da niti morebitna utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika ne more vplivati na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj je bila njegova ponudba upravičeno izločena kot nesprejemljiva, o ostalih vlagateljevih navedbah ni vsebinsko odločala. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj mora torej za to, da bi se mu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, kumulativno izkazovati (dejanski) interes za dodelitev naročila in realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila upravičeno spoznana kot nesprejemljiva, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, vlagatelju v nadaljevanju ni več mogoče priznati pravnega interesa, saj realna stopnja verjetnosti nastanka škode ni več podana. Vlagatelj namreč celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene, zaradi nesprejemljivosti njegove ponudbe dejansko nima več možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za odvetniško zastopanje, materialnih stroškov ter stroškov v zvezi s plačilom takse.

    Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 14.1.2009


    predsednik senata
    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    član Državne revizijske komisije









































    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Ketiš - Janžekovič o.p., d.n.o., Ulica Vita Kraigherja 8, 2000 Maribor
    - Flycom d.o.o., Moste 26/b, 4274 Žirovnica
    - Geodis Brno s.r.o., Lazaretni 11/a, CZ-615 00 Brno, Češka republika
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
    - RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran