018-194/2008 VARSTVENO DELOVNI CENTER KOPER
Številka: 018-194/2008-8Datum sprejema: 9. 1. 2009
Sklep
Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "PREVOZI VAROVANCEV VDC KOPER, ENOTA IZOLA" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt AVRIGO, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 20, 5000 Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VARSTVENO DELOVNI CENTER KOPER, Ulica 15. maja 8, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. januarja 2009
odločila:
1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 05. novembra 2008 se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun številka 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 700,00 eurov (EUR).
Obrazložitev:
Naročnik je dne 14. oktobra 2008 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila" "PREVOZI VAROVANCEV VDC KOPER, ENOTA IZOLA", številka JNMV-0006/2008-POG (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).
Naročnik je dne 24. oktobra 2008 sprejel
- "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA", številka JNMV-0006/2008-POG (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila),
- "SKLEP O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka JNMV-0006/2008-POG,
iz obeh pa izhaja, da je kot najugodnejši ponudnik izbran oziroma se predmetno javno naročilo odda "DR.WELL d.o.o., HRVATINI 76, 6280"â?? â??"ANKARAN - ANKARANO" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).
Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz vlagateljeve prejemne štampiljke na njej, prejel dne 27. oktobra 2008, dne 30. oktobra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo "Dodatna obrazložitev - Ponudba JNMV-0006/2008-POG", številka vlagatelja DK/dk 1180/1/2008, z dne 30. oktobra 2008 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Naročnik je dne 04. novembra 2008 izdal dokument "ZADEVA: Zahteva za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", številka JNMV-0006/2008-POG, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz vlagateljeve prejemne štampiljke na njej, prejel dne 04. novembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila).
Vlagatelj je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, dne 05. novembra 2008 na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, z dne 05. novembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da
a) Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila,
b) mu naročnik povrne priglašene â??"stroške z revizijo"â??
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj (v zelo skrajšanem in strnjenem povzetku):
- utemeljuje svojo aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo,
- ugotavlja, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila nesorazmerno nizka, saj prejete ponudbe močno presegajo orientacijsko vrednost naročnika, v posledici česar naročniku očita, da pri določanju ocenjene vrednosti ni ravnal v skladu s 14. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Vlagatelj naročniku ob tem očita, da ni opravil raziskave trga, da bi ugotovil, kakšne vrednosti lahko pričakuje in glede na to, po kakšnem postopku sme oddati predmetno javno naročilo. Vlagatelj v povezavi z navedenim zatrjuje, da je naročnik kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti, pa tudi, da k predložitvi ponudb ni pozval treh ponudnikov, tako kot to določa zakon;
- zatrjuje, da naročnik svoje odločitve ni obrazložil na način, kot to zahteva zakon, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako je naročnik ocenil prispele ponudbe, koliko ponudnikov je povabil k oddaji ponudbe, koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb in katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne. Vlagatelj ob tem dodaja, da mu naročnik ni odgovoril niti, ko je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila;
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima na razpolago (v lasti) vozila, kot je bilo zahtevano v povabilu k oddaji ponudb in s katerim bi zagotovil prevoz 17 varovancev. Vlagatelj v povezavi z navedenim zaključuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, torej sploh ne bo mogel izvesti predmetnega javnega naročila, saj se (tudi) ne sklicuje na kapacitete tretjih;
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima zaposlenega voznika, ki bi to delo lahko opravljal, prav tako pa se ne sklicuje na kapacitete tretjih;
- zatrjuje, da je naročnik kršil temeljna načela Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti.
Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 1493/2008, izdanim dne 13. novembra 2008, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo â??"s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN"â??, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 14. novembra 2008. Vlagatelj je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, dne 17. novembra 2008 priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "Potrdilo o vplačilu takse", številka DK/dk 1246/1/2008.
Naročnik je dne 03. decembra 2008 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, številka 1647/2008, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik (v zelo skrajšanem in strnjenem povzetku):
- izpostavlja, da je, čeprav so javna naročila pod vrednostjo 10.000,00 eurov po ZJN-2 izvzeta iz režima pravne ureditve postopkov oddaje javnih naročil, s tem pa tudi iz režima pravnega varstva (na podlagi ZRPJN), o vlagateljevem zahtevku za revizijo vsebinsko odločil;
- ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe glede tega, da naj bi naročnik k predložitvi ponudb ne pozval najmanj treh ponudnikov, prepozne, enako pa naročnik ugotavlja tudi glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na izračun ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v povezavi z njimi po prepričanju naročnika tudi ne izkazuje pravnega interesa za njihovo presojo;
- v zvezi z vsebino odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila navaja, da je povsem v skladu z določbo 79. člena ZJN-2, obenem pa poudarja, da je vlagatelju izdal tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila;
- v zvezi z vlagateljevo navedbo, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima v lasti vozila, s katerim bi zagotovil prevoz 17 varovancev, ugotavlja, da so neutemeljene, pri čemer naročnik svoje stališče podrobneje obrazloži in dodaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pravilno izpolnitvijo in podpisom izjave o razpoložljivem in ustreznem voznem parku zahteve v celoti izpolnil;
- v zvezi z vlagateljevo navedbo, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima zaposlenega voznika, ki bi to delo lahko opravljal, ugotavlja, da tega niti ni zahteval, pri čemer naročnik svoje stališče podrobneje obrazloži in dodaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s podpisom izjave potrdil, da bo za prevoz naročnikovih varovancev zagotovil usposobljene voznike.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. decembra 2008, dne 05. decembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno na pošto oddal vlogo "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije oddaje javnega naročila"â??, z dne 05. decembra 2008, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).
Naročnik je z dopisom številka 1744/2008, izdanim dne 10. decembra 2008, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom številka 018-194/2008-2, izdanim dne 15. decembra 2008, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Poziv na odstop manjkajoče dokumentacije je naročnik, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 17. decembra 2008, Državna revizijska komisija pa je dne 19. decembra 2008 prejela dodatno odstopljeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila.
Ker je Državna revizijska komisija tudi po pregledu dodatno odstopljene ji dokumentacije predmetnega javnega naročila, ki jo je s strani naročnika prejela dne 19. decembra 2008, ugotovila, da ne razpolaga z vso dokumentacijo, potrebno za odločitev v zadevi, je naročnika dne 24. decembra 2008 pozvala na odstop preostale manjkajoče dokumentacije. Slednjo dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 29. decembra 2008.
Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik vrednost predmetnega javnega naročila (brez davka na dodano vrednost) ocenil nižje od 10.000,00 eurov (na 6.600,00 eurov). Navedeno med drugim izhaja tako iz
- "SKLEPA o začetku postopka oddaje javnega naročila" "PREVOZI VAROVANCEV VDC KOPER, ENOTA IZOLA" številka JNMV-0006/2008-POG, izdanega dne 14. oktobra 2008, ter
- odločitve o zahtevku za revizijo (v njej naročnik navaja tudi, da je â??"vrednost predmeta tega javnega naročila ocenil nižje od 10.000 EUR (brez DDV)"â?? - četrti odstavek na strani 2),
kakor tudi iz
- zahtevka za revizijo (v njem vlagatelj navaja tudi, da â??"je orientacijska vrednost naročnika pod 10.000 EUR"â?? - drugi odstavek točke I. na strani 2).
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno niti dejstvo, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izbral (najugodnejšo) ponudbo, niti dejstvo, da prejeti ponudbi (torej tudi ponudba, ki jo je naročnik izbral) presegata ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila in vrednost 10.000,00 eurov. Navedeno med drugim izhaja tako iz
- odločitve o zahtevku za revizijo (v njej naročnik navaja tudi, da â??"v postopku pridobljene ponudbe presegajo vrednost 10.000 EUR"â?? - četrti odstavek na strani 2),
kakor tudi iz
- zahtevka za revizijo (v njem vlagatelj navaja tudi, da â??"je tudi ponudbena cena izbranega ponudnika cc. 2x višja od ocenjene vrednosti." - tretji odstavek točke I. na strani 3).
Glede na doslej navedeno je morala Državna revizijska komisija najprej ugotoviti, ali je predmetno javno naročilo uvrstiti med javna naročila, ki se uvrščajo pod določbo petega odstavka 24. člena ZJN-2 "(vrste postopkov)".
Iz petega odstavka 24. člena ZJN-2 izhaja, da se določbe ZJN-2, razen določb 105.a do 107. člena, â??"ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10.000 eurov brez DDV za blago in storitve"â?? Ker med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izbral (najugodnejšo) ponudbo, pa tudi, da prejeti ponudbi presegata ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila in vrednost 10.000,00 eurov, je Državna revizijska komisija zaključila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski dejanski stan za uporabo določbe petega odstavka 24. člena ZJN-2, zato se slednja v konkretnem postopku ne more uporabiti. Omenjeni zaključek je Državna revizijska komisija sprejela tudi ob upoštevanju dejstva, da peti odstavek 24. člena ZJN-2 predstavlja izjemo od splošnega pravila glede uporabe ZJN-2, izjeme od pravil pa je treba obravnavati ozko (exceptiones non sunt extendae).
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila nesorazmerno nizka, obenem pa naročniku očita, da ni opravil raziskave trga, da bi ugotovil, kakšne vrednosti lahko pričakuje in glede na to, po kakšnem postopku sme oddati predmetno javno naročilo. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da so metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, kot to v svojem zahtevku za revizijo pravilno izpostavlja vlagatelj, določene v 14. členu ZJN-2, pri čemer pa iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN ("Vložitev zahtevka za revizijo") izhaja, da vlagatelj â??"po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega dokumenta "POVABILO K ODDAJI PONUDB" številka JNMV-0006/2008-POG, z dne 16. oktobra 2008, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na njem, prejel dne 17. oktobra 2008, izhaja "Orientacijska vrednost"â?? predmetnega javnega naročila "6.600,00 â?? (brez DDV)". V posledici navedenega je potrebno šteti, da se je vlagatelj z dejstvom, da je naročnik vrednost predmetnega javnega naročila ocenil na 6.600,00 eurov (ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost), seznanil že dne 17. oktobra 2008, to je pred rokom za prejem oziroma predložitev ponudb (ki je bil določen na dan 24. oktobra 2008 do 12. ure). Vlagatelju je bilo torej že pred potekom roka za prejem oziroma predložitev ponudb znano, koliko znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila, pa zahtevka za revizijo kljub temu ni vložil pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Prav tako Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da zatrjevane kršitve glede ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom (pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb). Takšnega zaključka ne more spremeniti niti zatrjevanje vlagatelja, da je bilo dejstvo, da je ocenjena vrednost nesorazmerno nizka, â??"mogoče ugotoviti šele"â??, â??"ko je ponudnik pridobil dodatno obrazložitev naročnika in ugotovil, da je tudi ponudbena cena izbranega ponudnika cc. 2x višja od ponujene vrednosti." (tretji odstavek na 3. strani zahtevka za revizijo). Vlagatelju je namreč bila, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila nesporno znana pred rokom za prejem oziroma predložitev ponudb, zatrjevano domnevno kršitev, da
- je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila nesorazmerno nizka,
- naročnik ni opravil raziskave trga, da bi ugotovil, kakšne vrednosti lahko pričakuje,
pa je bilo objektivno mogoče ugotoviti pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, že na podlagi znane ocenjene vrednosti in (jasno) navedene celotne količine oziroma celotnega obsega javnega naročila. Smiselno zelo podoben zaključek je mogoče napraviti tudi na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-241/06, Lämmerzahl GMBH proti Freie Hansestadt Bremen.
Državna revizijska komisija ob navedenem zaključku opozarja tudi na dejstvo, da je Sodišče Evropske skupnosti že v več sodbah (na primer v že doslej omenjeni sodbi v zadevi C-241/06, Lämmerzahl GMBH proti Freie Hansestadt Bremen, točka 51, ter sodbi v zadevi C-470/99, Universale-Bau in drugi proti Entsorgungsbetriebe Simmering GesmbH, točka 75) zapisalo, da bi bila popolna uresničitev cilja, ki ga zasleduje DIREKTIVA SVETA številka 89/665/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, z dne 21. decembra 1989, omajana, če bi se ponudniki v vsaki fazi postopka oddaje (javnega) naročila lahko sklicevali na kršitve pravil o oddaji (javnega) naročila in tako naročnika silili, da ponovno izvede celotni postopek, da se odpravi te kršitve. Iz slovenskega prevoda točke 9 v zadevi C-241/06, Lämmerzahl GMBH proti Freie Hansestadt Bremen, izhaja, da je v členu 107(3) GWB (Gesetz gegen Wettbewerbsbeschränkungen) določeno: "Zahteva je nedopustna, če se je vlagatelj že med postopkom oddaje zavedal domnevne kršitve pravil za javna naročila in se ni takoj pritožil naročniku. Zahteva je tudi nedopustna, če ni vložena nobena pritožba zaradi kršitev pravil za javna naročila, najpozneje do konca obdobja, določenega v obvestilu o razpisu naročila, za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje v postopku oddaje.". Citirana določba je po vsebini (smiselno) primerljiva določbi, ki jo vsebuje šesti odstavek 12. člena ZRPJN, prekluzivni rok, ki ga določa šesti odstavek 12. člena ZRPJN, pa je po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru razumen in (vključno z načinom njegove uporabe) kot tak (ob upoštevanju dejstva, da je bila vlagatelju že pred rokom za prejem oziroma predložitev ponudb znana ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila, (jasno) navedene pa so bile tudi celotne količine oziroma celoten obseg javnega naročila) v konkretnem primeru ne onemogoča ali pretirano ne otežuje uveljavljanja pravic, ki jih je imela zainteresirana stranka (v konkretnem primeru vlagatelj).
Upoštevajoč dejstvo, da so bile vlagatelju domnevne kršitve, ki se nanašajo na izračun ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila, znane že z dnem prejema "POVABILA K ODDAJI PONUDB" številka JNMV-0006/2008-POG, z dne 16. oktobra 2008, to je pred rokom za prejem oziroma predložitev ponudb v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, slednjih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po poteku roka za prejem oziroma predložitev ponudb) ne more več navajati. V posledici navedenega Državna revizijska komisija s tem povezanih vlagateljevih revizijskih navedb ni meritorno (vsebinsko) obravnavala.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnik k predložitvi ponudb ni pozval treh ponudnikov, tako kot to (za postopek zbiranja ponudb) določa ZJN-2. V povezavi z navedenim ZJN-2 v 28. točki prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" določa, da je postopek zbiranja ponudb â??"postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov.". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija
a) vpogledala v dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji,
b) izvedla dokaz z vpogledom â??"v korespondenco naročnika, iz katere je razvidno, koliko ponudnikov je naročnik povabil k predložitvi ponudbe"â?? (omenjeni dokazni predlog izhaja iz drugega odstavka na 3. strani vlagateljevega zahtevka za revizijo),
pri tem pa ugotovila, da je naročnik k predložitvi ponudb pozval tri ponudnike (gospodarske subjekte), to je
- vlagatelja,
- ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša,
- â??"Valca avtoprevozi Edvard šavle s.p. Spodnje škofije"â??.
Smiselno enako v zadnjem odstavku na 2. strani odločitve o zahtevku za revizijo navaja tudi naročnik, saj iz omenjenega dela odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik poleg vlagatelja in ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, â??"k oddaji naročila predhodno telefonsko povabil tudi ponudnika Valca avtoprevozi Edvard šavle s.p., Spodnje škofije, ki"â?? pa â??"je izjavil, da ni zmožen oddati ponudbe in izvajati javnega naročila, ker nima ustreznega števila vozil in kadra.".
Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v omenjenem postopku z ZJN-2. Glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen.
Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnik svoje odločitve o oddaji naročila ni obrazložil na način, kot to zahteva zakon, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako je naročnik ocenil prispele ponudbe, koliko ponudnikov je povabil k oddaji ponudbe, koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb in katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne. Vlagatelj ob tem dodaja, da mu naročnik ni odgovoril niti, ko je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v svojem sklepu številka 018-200/2008-4 (drugi odstavek na strani 4), izdanem dne 24. decembra 2008, zapisala, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila materialni akt naročnika v postopku oddaje javnega naročila, katerega namen je seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe. Ponudnik ima možnost, da na podlagi podatkov iz dodatne obrazložitve oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja in razpisno dokumentacijo ali pa je mogoče naročniku v postopku oddaje javnega naročila očitati določene kršitve, zaradi katerih se odloči, da bo zahteval pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ima zato tudi določene procesne učinke. Po eni strani je namreč vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna tudi od razlogov, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi, po drugi strani pa od prejema dodatne obrazložitve teče procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo. Naročnik mora tudi v primeru, ko meni, da je že v obvestilu o oddaji naročila navedel vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, obravnavati vlagateljevo vlogo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Prejem takšne naročnikove odločitve je namreč neposredno povezan s pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, ne samo s stališča njene vsebine, pač pa tudi s stališča procesnih učinkov, ki jih ima vložitev zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (in posledično izdaja naročnikove odločitve v zvezi z njo) na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je v posledici izpostavljenih vlagateljevih navedb sledila dokaznim predlogom, ki jih je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v spis naročnika, še posebej pa v odločitev o oddaji naročila in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim navedel, da se predmetno javno naročilo odda "DR.WELL d.o.o." "HRVATINI 76, 6280 - ANKARAN - ANKARANO", omenjeno odločitev pa je obrazložil na sledeč način: "Naročnik je izvedel postopek zbiranja ponudb. V postopku izbire je bila izbrana ponudba najugodnejšega ponudnika na podlagi ocene meril: Najnižja cena.". Prav tako je naročnik vlagatelja pravno podučil, da lahko "Ponudnik, ki ni bil izbran"â??, â??"v 5 dneh od prejema pisnega odpravka te odločitve v skladu z"â?? ZJN-2 â??"vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kakor to v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) zatrjuje vlagatelj, dejansko ne izhaja â??"koliko ponudnikov je"â?? naročnik â??"povabil k oddaji ponudbe"â??, prav tako pa naročnik v njej ni navedel
a) ocene, â??"katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne"â??,
b) â??"koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb"â??
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ZJN-2 od naročnika med drugim zahteva, da mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo (del prvega odstavka 79. člena ZJN-2). V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev (del tretjega odstavka 79. člena ZJN-2).
Ob vpogledu v dokumentacijo, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji (spis predmetne zadeve), je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj (po prejemu odločitve o oddaji naročila) dne 30. oktobra 2008, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj med drugim zapisal, da v odločitvi o oddaji naročila â??"niso navedeni podrobni argumenti za izbiro izvajalca Dr.WELL d.o.o., odločitev pa tudi ne vsebuje cene izbranega ponudnika, čeprav mora biti ta javna.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi vsebine vložene zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno razbrati, da vlagatelj v njej ni zahteval, naj mu naročnik odločitev o oddaji naročila dodatno obrazloži na način, da mu navede, â??"koliko ponudnikov je povabil k oddaji ponudbe"â?? in â??"koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb"â??, pa tudi na način, da mu poda oceno, â??"katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne"â?? Ob vpogledu v naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik v njej vlagatelju podal obrazložitev v mejah navedb, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj, kakor je bilo to ugotovljeno že doslej, med drugim zapisal, da v odločitvi o oddaji naročila â??"niso navedeni podrobni argumenti za izbiro izvajalca Dr.WELL d.o.o., odločitev pa tudi ne vsebuje cene izbranega ponudnika, čeprav mora biti ta javna."), saj je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zapisal: "Obveščamo vas, da je bila v postopku izbire, na podlagi ocene meril: najnižja cena, izbrana ponudba najugodnejšega ponudnika dr. WELL d.o.o."â?? â??"in sicer znaša ponudbena cena"â?? (naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila za citiranim besedilom s konkretnim zneskom navedel tudi ponudbeno ceno z davkom na dodano vrednost). Naročnik je torej v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila na zahtevo vlagatelja navedel ceno, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, podal v ponudbi, navedb o tem, â??"koliko ponudnikov je"â?? naročnik â??"povabil k oddaji ponudbe"â?? in â??"koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb"â??, ter ocene, â??"katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne"â??, pa po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogoče šteti med podrobne argumente â??"za izbiro izvajalca Dr.WELL d.o.o.". Podoben zaključek je v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) napravil tudi naročnik, ko je zapisal, da je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila â??"vlagatelju tudi v celoti pojasnil argumente za izbiro ponudnika in njegovo ponudbeno ceno, tako kot je vlagatelj zahteval.".
V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v omenjenem postopku z ZJN-2. Dejstvo je namreč, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila podal obrazložitev v mejah navedb, ki jih je vlagatelj zapisal v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer vlagatelj v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni zahteval, naj mu naročnik odločitev o oddaji naročila dodatno obrazloži na način, da mu navede, â??"koliko ponudnikov je povabil k oddaji ponudbe"â?? in â??"koliko ponudb je prispelo do roka za oddajo ponudb"â??, pa tudi na način, da mu poda oceno, â??"katera od prejetih ponudb je pravilna in katera ne"â?? Glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen.
Državna revizijska komisija je kot naslednje obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima na razpolago (v lasti) vozila, kot je bilo zahtevano v povabilu k oddaji ponudb in s katerim bi zagotovil prevoz 17 varovancev. Vlagatelj v povezavi z navedenim zaključuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, torej sploh ne bo mogel izvesti predmetnega javnega naročila, saj se (tudi) ne sklicuje na kapacitete tretjih. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz splošnih zahtev razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila med drugim izhaja, da
- "Naročnik zahteva, da ima ponudnik vozni park, ki v celoti ustreza pogojem, ki jih morajo izpolnjevati vozila s katerimi se vozijo skupine potnikov. Vozilo naj ne bi bilo starejše od 12 let in mora biti v brezhibnem tehničnem in voznem stanju ter redno vzdrževano in servisirano. Opremljeno mora biti z napravo, ki ob zaviranju prepreči blokiranje koles, servo ojačeno napravo za upravljanje in tahografom, razen če ni z zakonom drugače določeno." (prvi odstavek razpisne dokumentacije na strani "2 od 4");
- "Vozila, s katerimi se opravlja prevoz skupine varovancev, razen prevoza na kratki razdalji v naselju morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- naslonjala sedežev morajo biti oblazinjena,
- varnostni pasovi morajo biti nameščeni,
- razen na sprednjih sedežih morajo biti varnostni pasovi na vseh sedežih izvedeni oziroma prirejeni tako, da jih je mogoče prilagoditi velikosti varovancev." (drugi odstavek razpisne dokumentacije na strani "2 od 4");
- "Ponudniki morajo tudi upoštevati, da morajo biti vozila v zimskem času ustrezno opremljena." (tretji odstavek razpisne dokumentacije na strani "2 od 4");
- "Tudi za prevoze z morebitnimi ostalimi vozili morajo ponudniki upoštevati vse zgoraj navedeno in zagotoviti vozila, ki so tehnično in vozno brezhibna in prilagojena ter opremljena za prevoz skupine potnikov v cestnem prometu." (tretji odstavek razpisne dokumentacije na strani "3 od 4").
V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve po tem, da bi ponudniki morali imeti vozila (vozni park), s katerimi bodo izvajali predmet javnega naročila, v lasti. Takšen zaključek je potrebno napraviti
a) na podlagi besedne zveze "Naročnik zahteva, da ima ponudnik vozni park, ki"â?? (in ne morebiti "Naročnik zahteva, da ima ponudnik v lasti vozni park, ki"â??);
b) na podlagi besedne zveze "Odgovorna oseba ponudnika"â?? â??"izjavljam, da razpolagamo z zadostnim številom vozil oseb"â?? (in ne morebiti "Odgovorna oseba ponudnika"â?? â??"izjavljam, da imamo v lasti zadostno število vozil oseb"â??) - prvi odstavek "IZJAVE O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU", ki je sestavni del razpisne dokumentacije). Termin razpolagati namreč pomeni imeti oziroma imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj , ne pa (nujno) imeti kaj v lasti ;
c) na podlagi besedne zveze "Izjavljamo, da razpolagamo z naslednjim voznim parkom"â?? (in ne morebiti "Izjavljamo, da imamo v lasti naslednji vozni park (s katerim razpolagamo)"â??) - tretji odstavek "IZJAVE O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU", ki je sestavni del razpisne dokumentacije);
d) poimenovanja "IZJAVA O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU" (in ne morebiti "IZJAVA O USTREZNEM VOZNEM PARKU, KI GA IMA PONUDNIK V LASTI").
V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2. Vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik kršil določila lastne razpisne dokumentacije s tem, ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni označil (v končni posledici) kot nepopolne, ker slednji ni izkazal, da ima vozila (vozni park), s katerimi bo izvajal predmet javnega naročila, v lasti. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora imeti ponudnik vozila (vozni park), s katerimi bo izvajal predmet javnega naročila, v lasti, temveč je zahteval, da â??"ima ponudnik vozni park"â?? oziroma razpolaga â??"z zadostnim številom vozil oseb"â?? Podoben zaključek je napravil tudi naročnik, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo â??"V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik nima v lasti vozila, s katerim bi zagotovil prevoz 17 varovancev,"â?? ugotavlja, â??"da je neutemeljena.". V posledici navedenega Državna revizijska komisija tudi ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, â??"da zahteva od izbranega ponudnika dokazilo o tem, da ima v lasti vozilo, ki ustreza zahtevam naročnika"â?? Glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi v delu svojega zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima na razpolago vozila, kot je bilo zahtevano v povabilu k oddaji ponudb in s katerim bi zagotovil prevoz 17 (naročnikovih) varovancev, ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2. Iz vlagateljevih navedb, zapisanih v ednini ("Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik nima na razpolago"â?? â??"vozila"â??, â??"s katerim bi zagotovil prevoz 17 varovancev."; podčrtala Državna revizijska komisija), je namreč zaključiti, da vlagatelj zatrjuje, da bi moral ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi izkazati, da ima na razpolago (eno) vozilo, s katerim bi zagotovil prevoz 17 (naročnikovih) varovancev.
Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej zahteval, da ponudniki v "IZJAVI O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU" vpišejo vozila (vozni park), s katerimi bodo izvajali predmet javnega naročila, pri čemer je v tabeli predvidel osem vrstic za vpis. Prav tako je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ima ponudnik (razpoložljiv) â??"vozni park"â?? (ne pa na primer vozilo), s katerim bo izvajal predmet javnega naročila, na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji dopustil, da ponudniki predmet javnega naročila izvajajo z več vozili in ne le enim samim vozilom.
Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija tako (smiselno enako kot naročnik) ugotovila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v "IZJAVI O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU" navedel vozila (vozni park), s katerimi bo izvajal predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija pri tem sicer pritrjuje vlagatelju, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ni predložil pogodbe â??"oz. drugega dokumenta, iz katerega bi lahko ugotovili, da bo izbrani ponudnik z drugim vozilom"â?? â??"izvedel naročilo"â??, vendar pa obenem ugotavlja tudi, da naročnik takšne zahteve v razpisni dokumentaciji niti ni postavil. V posledici navedenega od ponudnika tudi ni mogoče zahtevati, da bi moral v ponudbi predložiti nekaj, česar naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Spregledati ne gre niti dejstva, da
- je naročnik v razpisni dokumentaciji dopustil možnost, da za izvajanje predmeta javnega naročila ponudniki uporabijo tudi druga vozila, ki jih niso navedli v tabeli "IZJAVE O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU" (navedeni zaključek izhaja iz prvega odstavka na strani "2 od 2" omenjene izjave, v katerem je zapisano: "Izjavljamo tudi, da bomo v primeru, da bomo tekom izvajanja naročila uporabljali tudi druga vozila, ki jih nismo navedli v zgornji tabeli"â??),
- je vlagatelj med drugim izpolnil in podpisal ter v svoji ponudbi predložil tudi "IZJAVO O ZAGOTAVLJANJU OPRAVLJANJA STORITVE SKLADNO Z ZAHTEVAMI NAROČNIKA, O ZAGOTAVLJANJU PREVOZOV VES ČAS TRAJANJA NAROČILA IN O UPOšTEVANJU VELJAVNIH PREDPISOV" in "IZJAVO O SPREJEMU POGOJEV RAZPISNE DOKUMENTACIJE".
V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2, ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni označil (v končni posledici) kot nepopolne. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni uspel izkazati, da
a) ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi imel na razpolago vozil (voznega parka), s katerimi ne bi mogel zagotoviti prevoza 17 (naročnikovih) varovancev - ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je namreč v svoji ponudbi navedel štiri vozila, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji dopustil možnost, da za izvajanje predmeta javnega naročila ponudniki uporabijo tudi druga vozila, ki jih niso navedli v tabeli;
b) bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi moral predložiti pogodbo oziroma drug dokument, â??"iz katerega bi lahko ugotovili, da bo izbrani ponudnik z drugim vozilom"â?? â??"izvedel naročilo"â??;
c) ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, â??"sploh ne bo mogel izvesti naročila." - navedba vlagatelja se nanaša na izvedbo predmetnega javnega naročila; vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni izkazal, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne izpolnil katere od zahtev razpisne dokumentacije glede vozil (voznega parka), s katerimi bo izvajal predmet javnega naročila.
Glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen. Navedenih zaključkov Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti sklicevanje vlagatelja na tretji in četrti odstavek 45. člena ZJN-2, ki se nanašata na sklicevanje gospodarskega subjekta na kapacitete drugih gospodarskih subjektov (kot vlagatelj v zahtevku za revizijo ugotavlja že sam, se ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na kapacitete tretjih niti ne sklicuje).
Državna revizijska komisija tudi ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, â??"da zahteva od izbranega ponudnika dokazilo o tem, da"â?? bo vozilo, s katerim razpolaga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (Državna revizijska komisija pripominja, da je bilo v tem sklepu že ugotovljeno, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, razpolaga z več in ne le enim vozilom), â??"prosto za izvedbo predmeta razpisa, kot je bilo zahtevano v povabilu k predložitvi ponudbe"â??, saj je zaključek, ki ga z omenjenim dokaznim predlogom zasleduje vlagatelj (da bodo vozila, s katerimi razpolaga ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, prosta za izvedbo predmeta razpisa), napraviti že na podlagi podpisane in izpolnjene
- "IZJAVE O ZAGOTAVLJANJU OPRAVLJANJA STORITVE SKLADNO Z ZAHTEVAMI NAROČNIKA, O ZAGOTAVLJANJU PREVOZOV VES ČAS TRAJANJA NAROČILA IN O UPOšTEVANJU VELJAVNIH PREDPISOV",
- "IZJAVE O SPREJEMU POGOJEV RAZPISNE DOKUMENTACIJE",
- "IZJAVE O RAZPOLOŽLJIVEM IN USTREZNEM VOZNEM PARKU".
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima zaposlenega voznika, ki bi to delo lahko opravljal, prav tako pa se ne sklicuje na kapacitete tretjih. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (splošne) zahteve, ki se nanašajo na voznike, v razpisni dokumentaciji določil na straneh "1 od 4", "2 od 4" in "3 od 4", prav tako pa je v "IZJAVI O ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH KADROV" med drugim zapisal: "Odgovorna oseba ponudnika"â?? â??"izjavljam, da so v našem podjetju zaposleni delavci oziroma pogodbeno sodelujemo z delavci, predvsem vozniki vozil, ki opravljajo javne prevoze oseb"â??
Na podlagi vpogleda v celotno dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila, zlasti še ob upoštevanju citiranega dela "IZJAVE O ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH KADROV", Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve po tem, da bi morali biti vozniki (kadri), ki bodo izvajali predmet javnega naročila ("PREVOZI VAROVANCEV VDC KOPER, ENOTA IZOLA"), pri naročniku zaposleni, temveč je dopustil tudi možnost, da posamezni ponudnik pogodbeno sodeluje â??"z delavci, predvsem vozniki vozil, ki opravljajo javne prevoze oseb"â?? Razpisna dokumentacija je v izpostavljenem delu jasna in nedvoumna. Tako tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3 oziroma prvi odstavek na strani 4) izhaja, da naročnik "Glede navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik nima zaposlenega voznika, ki bi to delo lahko opravljal"â??, â??"ugotavlja, da tega niti ni zahteval. Ponudniki so morali podpisati in izpolniti Izjavo o zagotavljanju ustreznih kadrov, s katero izjavljajo, da so v njihovem podjetju zaposleni delavci oziroma pogodbeno sodelujejo z delavci, predvsem vozniki vozil, ki opravljajo javne prevoze oseb"â?? Ponudniki torej lahko â??"zagotovijo voznike, ki"â?? â??"niso pri njih zaposleni.".
V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2. Vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik kršil določila lastne razpisne dokumentacije s tem, ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni označil (v končni posledici) kot nepopolne, ker slednji â??"nima zaposlenega voznika, ki bi to delo lahko opravljal.". V razpisni dokumentaciji namreč naročnik ni postavil zahteve po tem, da bi morali biti vozniki (kadri), ki bodo izvajali predmet javnega naročila (to je (redne) prevoze varovancev), pri naročniku zaposleni. Prav tako je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izpolnil, podpisal in žigosal "IZJAVO O ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH KADROV", v kateri je med drugim
- navedel štiri voznike, ki bodo izvajali (redne) prevoze varovancev,
- izjavil, da bo za prevoz varovancev (v vsakem primeru) zagotovil (ustrezno) usposobljene voznike, ki imajo izkušnje pri ravnanju z osebami s posebnimi potrebami.
Ker je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, že v svoji ponudbi ("IZJAVI O ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH KADROV") navedel, kdo bo opravljal prevoze, ki so predmet javnega naročila, Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaza â??"z zaslišanjem izbranega ponudnika"â?? Ob zapisanem velja vlagatelja še opozoriti, da nekatere njegove navedbe (na primer navedba, da izvedba javnega naročila ne bo mogoča, ker sta dva voznika, ki bosta izvajala (redne) prevoze varovancev, razporejena na prevozih istega naročnika za enoto v Seči, prevozi pa se izvajajo ob istih urah) sodijo že v izvedbo predmetnega javnega naročila, ne pa v postopek njegove oddaje. Za odločanje o sporih, ki bi eventualno nastali šele po dokončni odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila, bo v takšnem primeru pristojno sodišče splošne pristojnosti.
V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (in v njegovih mejah) tudi ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojimi ravnanji â??"ponudnike obravnaval neenakopravno"â?? in s tem â??"ravnal diskriminatorno do vlagatelja ter"â?? â??"prekršil načelo enakopravnosti iz 9. člena ZJN-2"â??, prav tako pa ni uspel izkazati, da bi naročnik s svojimi ravnanji kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) oziroma â??"temeljna načela PES"â??
V povezavi z vlagateljevimi navedbami, ki jih je podal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v njih pa (v navezavi na četrti odstavek 24. člena ZJN-2) opozarja na 1. točko prvega odstavka 109. člena ZJN-2 "(kazenske določbe)", po kateri se "Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov"â?? â??"za prekršek kaznuje naročnik, če"â?? â??"odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25.-30. člen zakona)"â??, Državna revizijska komisija pripominja, da o domnevnem prekršku, na katerega opozarja vlagatelj, lahko Državna revizijska komisija odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, številka 3/2007 - ZP-1-UPB4, 29/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka U-I-56/06-31, 58/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka U-I-34/05-9, 16/2008 - odločba Ustavnega sodišča, številka U-I-414/06-7, 17/2008, 21/2008 - popravek in 76/2008 - ZIKS-1C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v postopku z zahtevkom za revizijo na podlagi določb ZJN-2. "Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške." (drugi odstavek 108. člena ZJN-2).
Glede na doslej navedeno o navedbah, ki jih je vlagatelj podal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v njih pa (v navezavi na četrti odstavek 24. člena ZJN-2) opozarja na 1. točko prvega odstavka 109. člena ZJN-2, v predmetnem postopku Državna revizijska komisija ni odločala, bo pa v ločenem postopku na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali
a) so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo,
b) je vlagatelju priznati status oškodovanca v smislu določb Zakona o prekrških,
c) je vlagateljeve navedbe, ki jih je podal v zahtevku za revizijo, v smislu določb Zakona o prekrških obravnavati kot pisni predlog oškodovanca (za začetek postopka o prekršku).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne â??"stroške z revizijo"â??, to je "taksa: 2500 EUR" in "Poštnina 3,00 EUR", â??"skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.".
Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V četrtem odstavku 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,"â?? â??"naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj"â?? na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".
Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.".
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in 313. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 121/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 09. januarja 2009
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- VARSTVENO DELOVNI CENTER KOPER, Ulica 15. maja 8, 6000 Koper
- AVRIGO, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 20, 5000 Nova Gorica
- DR. WELL, d. o. o., Hrvatini 76, 6280 Ankaran
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana