018-200/2008 RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjana Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Priprava študije izvedljivosti in upravičenosti projekta gospodarsko središče Perspektiva na Notranjskem kor celote in študij izvedljivosti z analizami stroškov in koristi za posamezne vsebinsko zaključene podprojekte", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1, Pivka (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.12.2008

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. JN.BP-S-02/2008-24, z dne 10.12.2008, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnik predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu 08.08.2008 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN 6762/2008, popravek obvestila pa 22.08.2008 pod št. objave JN 7139/2008.

Z Obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 08.09.2008, je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za izvedbo javnega naročila izbral vlagatelja.

Zoper navedeno odločitev je podjetje SL Consult d.o.o., Dunajska cesta 122, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila (sklep št. 018-153/2008-2, z dne 24.10.2008).

Z Obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 13.11.2008, je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je za izvedbo javnega naročila izbral izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 17.11.2008 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 20.11.2008, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne z dopisom, z dne 21.11.2008, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj navaja, da mu ni razumljiva navedba, da ima gospod Iztok Frank (ki je naveden kot strokovnjak 1) 8,5 let delovnih izkušenj, čeprav naj bi bil pri izbranem ponudniku zaposlen šele od 19.12.2002 dalje. Vlagatelju ravno tako ni razumljivo, da ima gospa Anita Gale (ki je navedena kot strokovnjak 2) pri izbranem ponudniku 5,5 let delovnih izkušenj, medtem ko je iz ponudbe razvidno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena dne 10.09.2003. Pri obeh spornih osebah, še navaja vlagatelj, so navedeni isti projekti, iz predloženih pogodb pa ni razvidno, ali sta omenjeni osebi dejansko sodelovali pri izvedbi slednjih. Prav tako je vprašljivo, še zatrjuje vlagatelj, ali predložene pogodbe tudi časovno ustrezajo zahtevanemu pogoju "vsaj dva velika projekta v zadnjih petih letih" ter izkazujejo izpolnjevanje kadrovske usposobljenosti, saj se ne nanašajo na izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 05.12.2008 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnik ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar je zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik mu je tako, poudarja vlagatelj, onemogočil, da bi se seznanil z vsemi potrebnimi informacijami za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.
Vlagatelj tudi ugotavlja, da pogoja iz razpisne dokumentacije, in sicer da mora biti razpisana storitev opravljena do 15.11.200, ni več mogoče izpolniti, zato predlaga, da naročnik zavrne vse prejete ponudbe (tretji odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2).
Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna in popolna, ker je za gospoda Iztoka Franka (strokovnjak 1) navedeno, da ima 8,5 let delovnih izkušenj, čeprav je pri izbranem ponudniku zaposlen šele od 19.12.2002 dalje, ker je za gospo Anito Gale (strokovnjak 2) navedeno, da ima pri izbranem ponudniku 5,5 let delovnih izkušenj, medtem ko je iz ponudbe razvidno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena dne 10.09.2003, ker so pri obeh navedenih osebah navedeni isti projekti, iz predloženih pogodb pa ni razvidno, da sta obe omenjeni osebi dejansko sodelovali pri izvedbi teh projektov, ker priložene pogodbe tudi časovno ne ustrezajo zahtevanemu pogoju in ker je iz pogodbe Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju razvidno, da je izbrani ponudnik pri njej sodeloval v vlogi naročnika.
Vlagatelj predlaga, da se s odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi in zahteva povrnitev vplačane revizijske takse.

Naročnik je dne 10.12.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik navaja, da vlagatelj ni bil upravičen do izdaje dodatne obrazložitve odločitve, naročnik pa je ni bil dolžan izdati, ker je obvestilo o oddaji naročila jasno in v popolnosti vsebovalo vse razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, hkrati pa so bile tudi izrecno navedene vse prednosti sprejete ponudbe (naročnik se v zvezi s tem sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-142/2008-8, z dne 05.11.2008).
Naročnik še navaja, da 79. člen ZJN-2 predvideva zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev odločitve le v primeru, če je vlagatelj ne dopolni v danem roku.
Naročnik zatrjuje, da vlagateljev predlog iz revizijskega zahtevka ni sklepčen, ker celo sam priznava, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno. Ker tako med strankama ni sporno, ugotavlja naročnik, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno, bi moral vlagatelj z zahtevkom zahtevati izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je zoper naročnikov sklep pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja temelji tudi na načelu zakonitosti, kar pomeni, da mora biti vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo. Vlagatelj navaja, da je ravnal v skladu z ZJN-2, ko je po prejemu izpodbijane odločitve vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je pričakoval odgovor naročnika, saj bi bila njegova odločitev o vložitvi zahtevka za revizijo odvisna od prejete dodatne obrazložitve odločitve.
ZRPJN določa, ugotavlja vlagatelj, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v roku desetih dni od prejema odločitve, vendar pa lahko ponudnik pred vložitvijo le-tega zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj se ne strinja s naročnikovim stališčem, da mu iz razloga, ker je že odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika vsebovala vse razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in vse prednosti sprejete ponudbe, ni dolžan izdati dodatne obrazložitve. Namen zakonodajalca, zatrjuje vlagatelj, ob uvedbi možnosti zahtevati dodatno obrazložitev, ni kratenje pravic ponudnikov, pač pa varstvo njihovih pravic. Ponudniku je tako dana možnost, da se na podlagi informacij iz dodatne obrazložitve odločitve odloči, ali bo postopek nadaljeval z vložitvijo revizijskega zahtevka, na naročniku pa je, da izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije (št. 018-079/2008-3) in predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter naloži naročniku, naj o revizijskem zahtevku odloči.

Naročnik je z dopisom št. JN BP-S-02/2008-25, z dne 15.12.2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.12.2008, odstopil vso relevantno dokumentacijo.

Po proučitvi pritožbe, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil prvega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti z ugotovitvami in razlogi zanjo ter o njej pisno obvestiti ponudnike.
ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. V primeru, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti), ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10 dnevni prekluzivni rok, ki začne teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (oziroma priznanju sposobnosti). Poleg tega pa daje ZJN-2 ponudniku, ki ni bil izbran, v tretjem odstavku 79. člena še (alternativno) možnost, in sicer se lahko po prejemu odločitve o oddaji naročila odloči, da ne bo takoj vložil revizijskega zahtevka, temveč bo pred tem od naročnika zahteval (najkasneje v petih dneh od prejema odločitve) še dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko neizbrani ponudnik od naročnika zahteva dodatno obrazložitev o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. V kolikor takšna zahteva vlagatelja ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga je določil naročnik dopolni. šele, če je ponudnik ne dopolni, jo naročnik zavrže. V tem primeru je potrebno tudi upoštevati, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo podaljšan, saj je potek 10 dnevnega prekluzivnega roka vezan na prejem dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Iz zgoraj navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila materialni akt naročnika v postopku oddaje javnega naročila, katerega namen je seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe. Ponudnik ima možnost, da na podlagi podatkov iz dodatne obrazložitve oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja in razpisno dokumentacijo ali pa je mogoče naročniku v postopku oddaje javnega naročila očitati določene kršitve, zaradi katerih se odloči, da bo zahteval pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ima zato tudi določene procesne učinke. Po eni strani je namreč vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna tudi od razlogov, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi, po drugi strani pa od prejema dodatne obrazložitve teče procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo. Iz zgoraj navedenih razlogov, mora naročnik tudi v primeru, ko meni, da je že v obvestilu o oddaji naročila navedel vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, obravnavati vlagateljevo vlogo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Prejem takšne naročnikove odločitve je namreč neposredno povezana s pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil ne samo s stališča njene vsebine, pač pa tudi s stališča procesnih učinkov, ki jih ima vložitev zahteve za izdajo dodatne obrazložitve (in posledično izdaja naročnikove odločitve v zvezi z njo) na potek roka za vložitev revizijskega zahtevka.

Med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj znotraj 5 dnevnega roka od prejema obvestila o oddaji naročila od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Ravno tako med strankama ni spora o tem, da je vlagatelj v zahtevi jasno navedel, o čem mu mora naročnik podati obrazložitev.

Državna revizijska komisija se v konkretnem primeru strinja z naročnikom v tem, da že obvestilo o oddaji naročila vsebuje tako razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot tudi razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa je bil omogočen tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (s čimer se je lahko seznanil oziroma prepričal o vseh morebitnih nepravilnostih v njegovi ponudbi, po izključno katerih sprašuje naročnika v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve). Vlagatelj je bil torej seznanjen z vsemi potrebnimi informacijami, ki mu omogočajo sestavo z dejstvi in dokazi podkrepljenega zahtevka za revizijo (torej tudi s podatki o katerih je zahteval od naročnika, da izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila - nenazadnje to izhaja tudi iz zahtevka za revizijo, v katerem je jasno in precizno navedel vse domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih vsebovala ponudba izbranega ponudnika), vendar pa ostaja dejstvo, da naročnik vlagateljeve zahteve za izdajo dodatne obrazložitve sploh ni obravnaval.

Če bi sprejeli naročnikovo interpretacijo, bi namreč ponudniki ob vložitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve vedno tvegali, da bodo zamudili rok za vložitev revizijskega zahtevka. V tem primeru institut dodatne obrazložitve ne bi dosegel svojega temeljnega namena pač pa bi postal svoje nasprotje - to je sredstvo s katerim bi lahko naročniki kršili pravice ponudnikov pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva. Kljub temu, da ZJN-2 izrecno ne ureja nastale situacije, pa je zgoraj navedene pravne podlage potrebno interpretirati tako, da je naročnik, tudi v primeru, kadar po njegovem mnenju že obvestilo o oddaji naročila vsebuje obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 (torej tako razloge za zavrnitev ponudnika, ki ni bil izbran kot tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran), dolžan odločiti o vlagateljevi vlogi. Če namreč naročnik svoje odločitve o oddaji naročila ne pojasni z informacijami iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, zahteva dodatno obrazložitev, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev, kar pomeni, da lahko zahteva tudi več oziroma ni omejen zgolj na obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Sama presoja naročnika (in vlagatelja) o tem, ali že obvestilo o oddaji naročila vsebuje vse "potrebne podatke" pa je največkrat, ne le zaradi dokaj ohlapne zakonske določbe, subjektivna (že po naravi stvari bo namreč naročnik največkrat zatrjeval, da je obvestilo o oddaji naročila obrazloženo z vsemi potrebnimi podatki, vlagatelj pa ravno obratno).

Naročnik bo moral torej tudi v primeru, če bo menil, da že prvotna odločitev zajema vse potrebne podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, vlagatelj pa bo imel tako varovan rok za vložitev revizijskega zahtevka (v njem pa bodo lahko, kot je navedel tudi naročnik sam, ponovno zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila).

Pri presoji obravnavane zadeve tudi ni moglo biti upoštevano naročnikovo zanašanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi pod št. 018-142/2008-8, saj je bila slednja sprejeta na podlagi bistveno drugačnega dejanskega stanja (v tej zadevi je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo še preden je potekel rok, v katerem bi mu moral naročnik izdati dodatno obrazložitev odločitve), vlagatelj pa v zvezi s predmetno revizijsko zadevo tudi sicer ni mogel poznati vseh pravnorelevantnih okoliščin, ki so vplivale na to odločitev.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve obravnavati, omogočiti vlagatelju, da v zvezi z njo vloži pripravljalno vlogo (četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007 in 45/2008 v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), in nato v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od roka, ki je določen v prvem odstavku 16. člena ZRPJN (po prejemu pripravljalne vloge), ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti o zahtevku za revizijo (pri čemer mora naročnik upoštevati tudi morebitne nove navedbe iz vlagateljeve pripravljalne vloge).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.12.2008




Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1, Pivka
- IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana
- SL Consult d.o.o., Dunajska cesta 122 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran