018-193/2008 Občina Postojna

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi podlagi 62. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu - ZJZP (Uradni list RS, št. 127/06) in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (94/07), v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, in članov mag. Nataše Jeršič in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva "Izbira izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Postojna", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, Postojna (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"22. 12. 2008 soglasno

odločila:

Pritožbi vlagatelja z dne 12. 12. 2008, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, vsebovana v sklepu, št. 430-77/2008, z dne 9. 12. 2008.

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva objavil na portalu javnih naročil dne 19. 9. 2008, pod št. objave JN7989/2008. Naročnik je dne 6. 11. 2008 izdal obvestilo o oddaji naročila, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika VALTEL d.o.o., Boletina 4, Ponikva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 11. 2008 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri zasebnega partnerja z dne 6. 11. 2008. Navedel je, da je v predpisanem roku predložil svojo ponudbo, katero je naročnik ocenil kot pravočasno, primerno in pravilno. Naročniku je očital kršitev 1. odstavka 8. člena ZJN-2, ker naj bi bil postopek voden nepregledno do te mere, da je lahko izbrani ponudnik naknadno določil na tri decimalke natančno ceno, s katero je pri ocenjevanju prehitel vlagateljevo ponudbo za 0,06 točk od maksimalnih 100 točk. Naročnik naj bi kršil tudi 2. odstavek 76. člena ZJN-2 in 2. odstavek 78. člena ZJN-2, ker na javnem odpiranju ponudb ni prebral ponudbene cene in morebitnih popustov, ki jih je potem upošteval pri vrednotenju ponudb. Naročnik vlagatelju ni hotel posredovati obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, zato je kršil 3. odstavek 79. člena ZJN-2.

Naročnik je dne 9. 12. 2008 izdal sklep št. 430-77/2008, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Svojo odločitev je naročnik utemeljil z dejstvom, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN. Naročnik je ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo in pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja ugotovil, da je bila ponudba vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna. Vlagateljeva ponudba ni bila skladno z veljavnostjo, kot jo je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, kjer je bila zahtevana veljavnost ponudbe najmanj 180 dni od dneva odpiranja vlog. Iz ponudbe vlagatelja dalje izhaja, da je vlagatelj pri izdelavi IDP upošteval obstoječe trase kabelske kanalizacije, ki je v lasti podjetja Telekom Slovenije, d.d. Ker vlagatelj ni lastnik obstoječih tras kabelske kanalizacije, ne more zagotoviti prenosa lastništva na teh, kar je bil izrecen pogoj naročnika iz razpisne dokumentacije. Iz slednjih razlogov je bila ponudba vlagatelja neprimerna in nepopolna, vlagatelj pa posledično ni izkazal aktivne legitimacije. Tudi v primeru, da bi naročnik ugodil zahtevku za revizijo, bi ga v ponovnem postopku ne mogel izbrati za zasebnega partnerja, saj njegova vloga ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ni izkazal realne stopnje verjetnosti nastanka škode in dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku izbran kot zasebni partner.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 12. 2008 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Navedel je, da ne drži naročnikova ugotovitev, da je bila njegova ponudba nepopolna in neprimerna, saj je naročnik v sklepu o izbiri, št. 430-77/2008 z dne 6. 11. 2008 zapisal, da sta obe prispeli ponudbi (vlagatelja in izbranega ponudnika) formalno popolni in pravilni. Tako kot sta si sklep o izbiri in zapisnik o odpiranju ponudb v nasprotju, je z obema dokumentoma v nasprotju sklep o zavrženju.

Naročnik je z vlogo, z dne 18. 12. 2008, odstopil celotno dokumentacijo o izvedbi postopka izbire zasebnega partnerja.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi predmetnega postopka izbire zasebnega partnerja in na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov zaključila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije, ker naj bi bila ponudba vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo).

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za izbiro zasebnega partnerja, saj je predložil ponudbo. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, pa naročnik vlagatelju ne priznava, da je izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ker naj bi bila njegova ponudba neprimerna in posledično nepopolna.

Državna revizijska komisija takšnemu stališču naročnika ne more pritrditi. Kot izhaja iz obrazložitve naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 9. 12. 2008, je naročnik šele v postopku revizije ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo pregledal ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotavljal primernost in popolnost ponudbe vlagatelja. Tudi iz naročnikove odločitve o oddaji naročila, vsebovane v obvestilu, št. 430-77/2008 z dne 6. 11. 2008 izhaja le, da sta obe ponudbi (vlagatelja in izbranega ponudnika) pravočasni, formalno popolni in pravilni, ter sprejemljivi, naročnik pa je sprejel odločitev o zaključku postopka z izbiro najugodnejšega ponudnika. Navedena odločitev ne vsebuje nobenih ugotovitev glede (ne) primernosti predloženih ponudb, prav tako naročnik ni izdal nobene dodatne obrazložitve o oddaji naročila, iz katere bi takšno dejstvo izhajalo.

Glede na navedeno se naročnik v revizijskem postopku ne more sklicevati oziroma opirati na ugotovitve, glede katerih vlagatelj nikoli ni bil obveščen in tako glede njih tudi ni imel zagotovljenega učinkovitega pravnega varstva. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) in ZRPJN, saj naročnik ne more v revizijskem postopku nadomeščati nobenih ugotovitev ali odločitev v postopku izbire zasebnega partnerja, ampak zgolj presoja revizijske navedbe vlagatelja. Skladno s 1. odstavkom 16. člena ZRPJN namreč naročnik po preverjanju zgolj odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo vlagatelja zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v nasprotju z 9. členom ZRPJN. S tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja so utemeljene in je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi vlagatelja z dne 12. 12. 2008, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, vsebovano v sklepu, št. 430-77/2008, z dne 9. 12. 2008.

Ob tem je odločila tudi, da mora naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena .

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22. 12. 2008




Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, Postojna
- GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana
- VALTEL d.o.o., Boletina 4, Ponikva
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana

Natisni stran