018-191/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo, namestitev in vzdrževanje video nadzornega sistema, kamere in ožičenje s krmilniki in sistemom za shranjevanje podatkov za nadzor sistemskih prostorov ter kompleksa Tržaška 21/Langusova 4, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VTZ, d. o. o., Koprska ulica 96, Ljubljana, ki ga zastopa Aleksandra Jurakk, odvetnica v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 12. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev" št. 430-195/2008/43 z dne 3. 11. 2008.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.228,71 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 11. 9. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, 15. 9. 2008 pa je objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN7816/2008.

Naročnik je 23. 10. 2008 sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 430-195/2008/33, da kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Po prejemu te odločitve je vlagatelj z dopisom z dne 30. 10. 2008 zahteval vpogled v dokumentacijo in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ter predlagal njeno spremembo. Naročnik je vlagatelju odobril vpogled 5. 11. 2008, zahtevo za dodatno obrazložitev pa je s sklepom št. 430-195/2008/43 z dne 3. 11. 2008 zavrgel z utemeljitvijo, da odločitev o oddaji naročila vsebuje vse razloge za zavrnitev ponudnikov, ki niso bili izbrani, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnikov, ki niso bili izbrani.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 11. 2008, v katerem naročniku očita kršitev 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) ter tretjega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Vlagatelj vztraja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila obrazložil le razloge za izbiro najugodnejše ponudbe (najnižja ponudba, ki jo je naknadno spreminjal), nikjer pa ni navedel, ali so druge ponudbe (vključno z vlagateljevo ponudbo) popolne. Vlagatelj tudi navaja, da je po vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da so ponudba izbranega ponudnika in druge ponudbe nepopolne. Vlagatelj očita naročniku, da ni ugotovil neprimernosti ponudb in napak v predračunu pri dveh ponudnikih. Glede na navedeno vlagatelj primarno predlaga, da se razveljavi odločitev o neizdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in se naročniku naloži, da jo mora izdati, podrejeno pa predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je s sklepom št. 430-195/2008/56 z dne 27. 11. 2008 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik najprej ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati aktivne legitimacije, ker je "uvrščen na peto mesto na podlagi njegove ponudbene cene", nato navaja, da je neutemeljena zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ker je odločitev o oddaji naročila vsebovala vse sestavine iz 79. člena ZJN-2, kot neutemeljene zavrača revizijske navedbe v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, do revizijskih navedb glede drugih ponudnikov pa se naročnik ni opredeljeval, saj so bile manj ugodne od ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik poudarja, da je izbral popolno ponudbo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 5. 12. 2008 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-195/2008/58 z dne 8. 12. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da vlagatelj ni bil izbran (tj. da naročnik njegove ponudbe ni izbral). Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (tako kot v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo), zapisal, da odločitev o oddaji javnega naročila vsebuje vse sestavine iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, vendar Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki temu naročnikovemu argumentu oporeka, saj iz odločitve o oddaji naročila št. 430-195/2008/33 z dne 23. 10. 2008 nedvoumno ne izhaja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo štel za popolno. Kot izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 30. 10. 2008, je vlagatelj od naročnika med drugim želel pridobiti (tudi) ta podatek. Državna revizijska komisija se zato pridružuje vlagatelju, da naročnik s tem, ko vlagatelju ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ni ravnal v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, in zavrača naročnikove argumente, da vlagatelj ni upravičen do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Na drugačno stališče Državne revizijske komisije ne more vplivati to, da je vlagatelj v vlogi z dne 30. 10. 2008 zapisal, da meni, da je edini predložil popolno ponudbo, saj je to zgolj vlagateljevo mnenje. Na drugačno stališče Državne revizijske komisije ne more vplivati niti to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija skladnost naročnikovih ravnanj s ponudbami, ki so bile po podatkih iz zapisnika o odpiranju ponudb ugodnejše od vlagateljeve ponudbe, in bi zaradi tega naredili sklep, da je vlagatelj vedel, da so tako njegova ponudba kot te druge sporne ponudbe popolne. Državna revizijska komisija je upoštevala, da si je vlagatelj ob zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila glede na svoje mnenje o popolnosti ponudbe moral zavarovati svoj položaj v postopku revizije. V obravnavanem primeru bi po oceni Državne revizijske komisije tudi tolmačenje, da je treba odločitev o oddaji naročila razumeti, da so vse ponudbe, razen ponudbe, ki jo je naročnik označil kot nepravočasno, popolne, ne moglo pretehtati drugačne odločitve, saj bi tako tolmačenje od vlagatelja zahtevalo, da o tem, ali je naročnik štel, da je vlagatelj predložil popolno ponudbo, ugiba (da si oblikuje svoje mnenje), kar bi tudi pomenilo, da bi bila pravilnost uveljavljanja pravnega varstva (npr. ali bi bilo treba vlagatelju oporekati, da je predložil nepopolno ponudbo) odvisna od negotovega dejstva.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZJN-2 razveljavila o odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev" št. 430-195/2008/43 z dne 3. 11. 2008.

Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija daje naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo tako moral vlagatelju izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavil problematičnost vlagateljeve aktivne legitimacije, vendar Državna revizijska komisija naročnika spominja, da je bil vlagatelj kot "ponudnik, ki ni bil izbran" skladno z 79. členom ZJN-2 upravičen do dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ne glede na razrešitev vprašanja, ali je njegovo ponudbo treba šteti kot peto najugodnejšo. Kvečjemu resnično dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba peta najugodnejša, še bolj izpostavlja, da je bil vlagatelj "ponudnik, ki ni bil izbran".

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija še ni opredeljevala do vlagateljeve aktivne legitimacije v zvezi z uveljavljanjem revizijskih navedb glede naročnikovega ravnanja z drugimi ponudbami in niti s samimi revizijskimi navedbami glede naročnikovega ravnanja z drugimi ponudbami.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek), vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura âˆ" Uradni list RS, št. 114/2006, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] in vrednost spornega predmeta odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale za revizijo, v skupnem znesku 3.228,71 eurov; torej 2.500 eurov za takso in 728,71 eurov za odvetniške stroške (1.300 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo in 23 odvetniških točk za materialne stroške, oboje povečano za 20 % DDV). Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 12. 2008

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije






























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana,
- Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran