018-158/2008 Občina Središče ob Dravi

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izdelavo, nabavo in montažo šolske opreme za Osnovno šolo Središče ob Dravi in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika UMT d.o.o., Prušnikova ulica 95, Ljubljana - šentvid, ki ga zastopa Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p.. d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, Središče ob Dravi (v nadaljevanju: naročnik) dne 24.11.2008

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 5161/2008, z dne 20.06.2008, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za izdelavo, nabavo in montažo šolske opreme za Osnovno šolo Središče ob Dravi. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 430-12/2008, z dne 21.08.2008, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo predmetnega javnega naročila izbere ponudnik EURODESIGN APAČE d.o.o., Apače 1, Apače (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.08.2008, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je dne 01.09.2008 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da iz obvestila o oddaji javnega naročila ni razvidno v čem naj bi bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od njegove. Iz navedenega razloga, nadaljuje vlagatelj, je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve, ki pa je do dne vložitve revizijskega zahtevka še ni prejel.
Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik ob razgovoru in ob vpogledu v dokumentacijo pojasnil, da ni upošteval predložene reference, ker je mislil, da se nanaša na drugo pravno osebo. Ravno tako, poudarja vlagatelj, naročnik povsem neutemeljeno ni upošteval predloženih certifikatov. Vlagatelj meni, da je v celoti zadostil vsem pogojem in da je bila njegova ponudba, upoštevaje merila in njihovo ponderiranje, najugodnejša, saj je ponudil najnižjo ceno, glede na predložene certifikate in potrdila pa bi moral prejeti tudi vse točke iz naslova standardov kakovosti in referenc.
Vlagatelj še zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni omenjena kakršnakoli analiza usposobljenosti ponudnikov in da je bilo vrednotenje ponudbo arbitrarno in nezakonito ter izvedeno na način, ki ga ni mogoče preveriti. Ni namreč jasno, poudarja vlagatelj, kako ter na podlagi katerih meril in s kakšnim točkovanjem je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na ta način ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (8. člen Zakon o javnem naročanju; Uradni list RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2), načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2).
Ker je naročnik, zaključuje vlagatelj, evidentno kršil določila ZJN-2, je potrebno njegovo odločitev razveljaviti. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (50 odvetniških točk za posvet s stranko, 1300 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki, 2.500,00 EUR za plačilo revizijske takse, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

Naročnik je dne 02.09.2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (vlagatelj jo je prejel 08.09.2009). Naročnik je v predmetnem dokumentu navedel, da je vlagatelj ponudil nižjo ceno od izbranega ponudnika, zato je pri merilu najnižja končna cena ponudbenega predračuna prejel 80 točk, pri merilu standard kakovosti - predloženi certifikati za razpisano opremo je vlagatelj prejel 3% točk (za certifikata za garderobne omare in za knjižne regale, štirim certifikatov je pretek rok veljavnosti, en certifikat je predložen dvakrat, en certifikat pa je predložen za skladiščne elemente, ki niso bili predmet razpisa). Naročnik je še zapisal, da vlagatelj pri merilu potrdila in reference ni prejel nobene točke, ker predloženega referenčnega potrdila ni podpisal naročnik (Fakulteta za policijsko varnostne vede) pač pa podjetje Hoja ing d.o.o., Ljubljana in zato, ker so se dela izvajala na fakulteti in ne na osnovnošolskem objektu. Izbrani ponudnik je za ponujeno ceno, ob upoštevanju razlike med ponujenima cenama, prejel 74% točk, 10% točk pri merilu standard kakovosti - predloženi certifikati za razpisano opremo (za naslednje certifikate: za omare, knjižnice, naravoslovne učilnice in laboratorij, za šolski program Planet in Gaby ter za opremo Luna) in 10% točk za predložena referenčna potrdila (za 7 predloženih referenčnih potrdil). Naročnik je še zapisal, da predložena izjava ne predstavlja potrebne reference kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, da je podan dokument, da razpolaga z enim kadrom in da je lastnik tovarne, brez drugih navedb in dokazil, da se predloženi certifikati nanašajo na druga podjetja in da slednji ne pokrivajo celotne pohištvene opreme, kakor je zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil še dopolnitev zahtevka za revizijo (dokument, z dne 18.09.2008). Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni posebej predpisal koliko, kakšne in katere oz. čigave certifikate morajo ponudniki predložiti, niti na katero opremo se morajo nanašati. Ravno tako, nadaljuje vlagatelj, naročnik ni določil pravil, po katerih bo točkoval predložitev certifikatov, tako da je točkovanje povsem arbitrarno in nepreverljivo, vsekakor pa v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Na kakšen način je prejel 3% točk iz naslova predloženih certifikatov, še zatrjuje vlagatelj, je torej uganka, vsekakor pa v razpisni dokumentaciji ni bilo konkretnih pravil, na podlagi katerih bi lahko naročnik ponudbe točkoval tako kot jih je. Če namreč naročnik zahteva predložitev določenih dokazil, še poudarja vlagatelj, mora natančno navesti katera dokazila bo štel za ustrezna. Če bi naročnik za posamezno opremo predpisal, kakšne certifikate naj ponudniki predložijo, zatrjuje vlagatelj, bi to lahko tudi storili ter bi bilo tako mogoče ugotoviti, kateri certifikat manjka ali je neustrezen. Ker takšnih pravil v danem primeru ni, še navaja vlagatelj, so lahko le vse ponudbe pravilne in popolne ali pa nobena, vmesne poti in razlikovanja, kakršnega je izvedel naročnik, razpisna dokumentacija ni omogočila. Posledično je izbira na način, kot jo je izvedel naročnik, netransparentna in nezakonita ter v nasprotju z razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj nadalje navaja, da je bilo enako netransparentno tudi točkovanje po odločilnem merilu najnižja cena. Razumljivo je sicer, ugotavlja vlagatelj, da je po tem merilu, ob dejstvu, da je ponudil najnižjo ceno, prejel celotno število točk (80), ni pa jasno, na kakšen način jih je prejel izbrani ponudnik 74 in ne morda manj. Tako bi lahko izbrani ponudnik prejel tudi samo 60 točk, kar pa bi že imelo za posledico drugačen skupni seštevek.
Vlagatelj še navaja, da je ustrezno tudi predloženo referenčno potrdilo, s katerim je dokazal, da je v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe že izvajal izdelavo in vgradnjo šolske opreme v skupnem znesku preko 300.000,00 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da mu je referenco lahko potrdil le njegov naročnik, to je družba Hoja ing d.o.o., Ljubljana, ki je bila v danem primeru glavni izvajalec del, vlagatelj pa njen podizvajalec. Pri tem, še navaja vlagatelj, ocena naročnika, da ima fakulteta drugačne potrebe in da iz tega naslova predložena referenca ni zadostna, ne vzdrži resne pravne presoje. Pri obeh zavodih gre namreč za izobraževalne zavode, pri čemer je oprema praktično identična - gre namreč za notranje pohištvo.
Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je v danem primeru v celoti zadostil vsem pogojem za sodelovanje, njegova ponudba pa je bila najugodnejša.
Vlagatelj priglaša še nadaljnje potrebne stroške (50 odvetniških točk za posvet s stranko, 1300 točk za dopolnitev zahtevka za revizijo, 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki, 2% materialnih stroškov in 20% DDV). Vlagatelj navaja, da so ti stroški nastali po prejemu dodatne obrazložitve odločitve, ki ni bila podana v zakonskem roku, zaradi česar je moral zahtevek za revizijo dopolniti z novimi razlogi.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument brez datuma in brez številke). V obrazložitvi svoje odločitve naročnik uvodoma ugotavlja, da je bila celotna razpisna dokumentacija objavljena in dostopna na njegovi spletni strani. V razpisni dokumentacijo, nadaljuje naročnik, so bila tudi navodila za izdelavo ponudbe, kjer je bilo med drugim navedeno, da morajo ponudniki predložiti certifikate kakovosti in da morajo imeti vsi ponujeni artikli ustrezen slovenski ali primerljiv evropski standard glede kvalitete in ergonomije izdelkov. V X. členu, še ugotavlja naročnik, je navedeno, da se merilo standard kakovosti - certifikat na razpisano opremo točkuje z 10%. Naročnik še navaja, da se standardi nanašajo na vgradnjo šolske opreme, kakor izhaja tako iz priložene specifikacije opreme kot tudi iz tehničnega popisa. Naročnik v zvezi s tem še ugotavlja, da je vlagatelj predložil certifikate, ki se glasijo na druga podjetja, kljub naročnikovemu navodilu, da naj ponudnik pretežno sam izdela do 70% opreme. Naročnik zatrjuje, da je štirim, s stani vlagatelja predloženim standardom že potekel rok veljavnosti, da je certifikat za garderobne omare predložen dvakrat in da se eden izmed certifikatov nanaša na skladiščne elemente. S strani vlagatelja predloženi certifikati, nadaljuje naročnik, pa prav tako tudi ne pokrivajo celotne pohištvene opreme. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da ni ravnal diskriminatorno, saj je pri ocenjevanju primerjal vlagateljevo ponudbo s ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je upošteval samo tiste certifikate, ki so bili veljavni.
Naročnik še zatrjuje, da je od ponudnikov tudi zahteval, da morajo razpolagati s strokovnim kadrom in s tehnično opremo in da morajo pretežno sami izdelati razpisano opremo. Iz dokazil, ki jih je predložil vlagatelj, ugotavlja naročnik, pa izhaja, da ima samo enega zaposlenega in da ima v lasti tovarno v Polhovem Gradcu - brez navedbe imena podjetja, ki naj bi izdelovalo šolsko opremo.
V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na ocenjevanje po merilu najnižja cena naročnik navaja, da je ponujeni ceni medsebojno primerjal glede na višino, pri čemer je vlagatelj prejel najvišje število možnih točk.
Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na predloženo referenčno potrdilo naročnik navaja, da vlagatelju ni dodelil točk iz razloga, ker je bilo potrebno predložiti potrdilo o vgradnji šolske opreme, potrdilo pa se nanaša na fakulteto, ki ima drugačne potrebe. Naročnik v zvezi s tem še ugotavlja, da tudi sicer vlagatelj ni predložil popisov, ki so navedeni v pogodbi, prav tako pa iz izstavljenih računov tudi ni razvidna oprema, ki naj bi se vgradila. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da iz razloga, ker so se dela izvajala na Fakulteti za policijske varnostne vede, izjavo pa je podpisalo drugo podjetje (Hoja ing d.o.o., Ljubljana), predmetni dokument ne predstavlja potrebne reference.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument, z dne 20.10.2008). Vlagatelj v vlogi ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka in zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov (50 odvetniških točk za posvet s stranko, 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

Naročnik je dne 24.10.2008, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 08.11.2008, skladno z drugim odstavkom 20. člena ZRPJN, podaljšala rok za odločitev o zahtevku za revizijo, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je bilo ocenjevanje arbitrarno, nepreverljivo in v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Nasprotno, naročnik pa navaja, da je bilo ocenjevanje nediskriminatorno in opravljeno na podlagi vnaprej objavljenih meril.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z obravnavanim javnim razpisom napovedal, da bo ponudbe vrednotil v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer na podlagi treh meril za izbiro najugodnejše ponudbe. V razpisni dokumentaciji je naročnik v Navodilih gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, in sicer v X. členu (točka E - Predračun in merila za izbor) zapisal, da so merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika, naslednja:

- najnižja končna cena ponudbenega predračuna 80%
- standard kakovosti - certifikat za ponujeno opremo 10%
- potrdila, reference 10%

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb je element medsebojne primerljivosti posameznih parametrov, na podlagi katerih so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu parametru/segmentu ponudbe dodelil določeno število točk oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela točk (oziroma ni prejela vseh vnaprej predvidenih točk). Pri tem mora naročnik v prvi vrsti upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije (v četrtem odstavku 48. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da mora naročnik merila za oddajo naročila opisati in ovrednotiti, peti odstavek 48. člena ZJN-2 pa zapoveduje, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način kot so bila opisana in ovrednotena). Zakon torej od naročnika zahteva, da vnaprej postavi objektivne podlage, na osnovi katerih bo ponudbe ocenjeval, na teh podlagah opravi ocenjevanje ponudb ter skladno z njimi dokumentira rezultate tako, da jih bo mogoče objektivno preveriti. Le na ta način naročnik ravna tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Samih meril Državna revizijska komisija ne more več presojati (šesti odstavek 12. člena ZRPJN), pač pa lahko preveri (ne)objektivnost ocenjevanja ponudb na osnovi obstoječih meril.

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (in iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) naj bi naročnik pri merilu "najnižja končna cena ponudbenega predračuna", obe ponujeni ceni (v predmetnem razpisu je naročnik prejel le dve ponudbi, in sicer ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika) medsebojno primerjal glede na njuni višini oziroma naj bi pri podeljevanju točk upošteval njuno medsebojno odstopanje, pri čemer je vlagatelj za ponujeno nižjo ceno prejel najvišje možno število točk (80 točk oziroma 80% točk), izbrani ponudnik pa sorazmerno manjše število točk (74 točk oziroma 74% točk).
Državna revizijska komisija je zaključke naročnika preverila z vpogledom v ustrezne dele ponudbene dokumentacije obeh sodelujočih ponudnikov, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik za 6% višjo ponujeno ceno (vlagatelj je ponudil ceno v višini 108.000,00 EUR, izbrani ponudnik pa ceno v višini 114.529,68 EUR) prejel celo manj točk kot bi jih lahko. Če bi namreč izbrani ponudnik prejel sorazmerno manjše število točk, kot zatrjuje naročnik, bi moral za 6% višjo ponudbeno ceno prejeti 6% manj (ponderiranih) točk od vlagatelja. Podoben rezultat ocenjevanja bi nastal tudi v primeru, če bi naročnik uporabil formulo, ki jo naročniki običajno uporabljajo pri ocenjevanju ponudb pri merilu cena, in sicer v tem primeru kot izhodišče za ocenjevanje vzamejo najnižjo ceno (NC) in takšno ponudbo ocenijo z najvišjim številom točk, ceno preostalih ponudnikov (CP) pa matematično primerjajo s pomočjo formule NC/CP x ponder (v obravnavanem primeru je merilo uteženo z 80 točkami). Državna revizijska komisija je preverila rezultate ocenjevanja in ugotovila, da bi moral izbrani ponudnik po predmetnem merilu prejeti 75,2 točke (in ne 74 točk, kot mu jih je podelil naročnik).

Podoben način naročnikovega ocenjevanja ponudb je Državna revizijska komisija ugotovila tudi pri preverjanju ocenjevanja obeh prejetih ponudb po merilu "standard kakovosti - certifikat za ponujeno opremo". Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal katera dokazila bo štel za ustrezna oziroma da naročnik za razpisano opremo ni predpisal kakšne certifikate naj ponudniki predložijo. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji navedel, da se pridobljeni certifikati o skladnosti s standardi nanašajo na vse pohištvo in opremo za učilnice in kabinete, in sicer ločeno za stole, mize, omare, naravoslovne učilnice (priloga št. 2 - Tehnični popis opreme) ter da gre v tem primeru za ustrezne slovenske ali primerljive evropske standarde - certifikate (12. točka točke D -Tehnične in kadrovske sposobnosti člena VIII Navodila gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe).
Vlagatelj je navodilo naročnika očitno pravilno razumel, saj je v svojo ponudbo priložil osem certifikatov o skladnosti. Povsem nelogično pa je njegovo zatrjevanje, da bi mu moral naročnik pri ocenjevanju upoštevati vse predložene certifikate, torej tako tiste, ki so prenehali veljati že tri tedne pred potekom roka za oddajo ponudb kot tudi tiste, ki niso v zvezi s predmetom obravnavanega javnega naročila in certifikat, ki ga je predložil dvakrat (vlagatelj je namreč predložil štiri certifikate o skladnosti, ki se glasijo na prejemnika Ultrales Inženiring d.o.o., Ljubljana - za šolsko pohištvo Nina, za šolsko pohištvo Natura, za program šolskih omar in naravoslovnih kotičkov in za sisteme šolske opreme za devetletko, ki so veljali le do konca junija 2008, dva identična certifikata o skladnosti prejemnika KIG, d.d., Ig za knjižne regale, certifikat o skladnosti prejemnika KIG d.d., Ig, ki se nanaša na skladiščne elemente, torej na blago, ki ni predmet obravnavanega javnega naročila in certifikat o skladnosti prejemnika Lesing d.o.o., Kočevje, ki se nanaša na knjižne regale). Vlagatelju sta tako ostala le dva veljavna certifikata, ki se nanašata na opremo, ki je predmet obravnavanega javnega naročila (certifikat o skladnosti prejemnika Lesing d.o.o., Kočevje, ki se nanaša na knjižne regale in certifikat o skladnosti prejemnika KIG d.d., Ig, ki se nanaša na garderobne omare), slednja dva pa mu je naročnik tudi upošteval pri ocenjevanju. Ker je izbrani ponudnik predložil 6 veljavnih certifikatov, od katerih se vsi nanašajo na šolsko opremo (vseh šest certifikatov je izdanih izbranemu ponudniku, le-ti pa se glase na omare, na knjižnice, na naravoslovne učilnice in laboratorije, na šolski program Planet, na šolski program Gaby in na opremo Luna nova), vlagatelj pa zgolj dva, je slednji po tem merilu upravičeno prejel tudi sorazmerno manjše število točk. Ker je bilo predmetno merilo uteženo z 10 točkami je izbrani ponudnik tako prejel najvišje možno število točk, to je 10 točk, vlagatelj pa sorazmerno manjše število - to je 3 točke (po izračunu, ki ga je opravila Državna revizijska komisija bi moral vlagatelj sicer prejeti 3,3 točke).

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da ocenjevanje po obeh zgoraj preizkušenih merilih temelji na določenih objektivnih dejstvih, ki niso vezana na subjektivno presojo naročnika in da celotno naročnikovo ravnanje v ničemer ne kaže, da je bil njegov namen zavestno dajati prednost izbranemu ponudniku oziroma vlagatelja namenoma postaviti v slabši izhodiščni položaj. Nasprotno, iz pregleda spisovne in ponudbene dokumentacije je mogoče zaključiti, da je naročnik postopal nepristransko in v dobri veri. Čeprav je bilo ob matematični analizi točkovanja, ki ga je opravil naročnik, mogoče ugotoviti določeno odstopanje (ki ga je potrebno očitno pripisati površnosti naročnika), pa je potrebno tudi ugotoviti, da le-to ni takšno, da bi lahko vplivalo na končni vrsti red med obema ponudnikoma. Nasprotno, tudi pri korekciji matematičnih napak ostaja izbrani ponudnik (po obeh obravnavanih merilih skupaj) ocenjen bolje kot izbrani ponudnik (oziroma bi moral slednji prejeti skoraj 1 točko več).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju poskušala preveriti ocenjevanje po preostalem merilu, to je po merilu "potrdila, reference". Pri tem je ugotovila, da je bil izkaz vsaj ene reference v razpisni dokumentaciji določen ne le kot merilo ampak hkrati tudi kot izmed tehničnih pogojev za izvedbo predmetnega javnega naročila v smislu 45. člena ZJN-2. (Iz navedenega razloga je najverjetneje prišlo do situacije, v kateri je naročnik, kljub temu, da vlagatelj po njegovem mnenju ni izpolnil pogoja, ki se nanaša na reference, vlagateljeve ponudbe ni zavrnil pač pa jo je uvrstil v ocenjevanje). Pogoj se od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici, oziroma je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključujoče narave. Pogojev tako ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Če naročnik v konkretnem primeru ugotovi, da ponudba ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na reference, mora takšno nepravilno in nepopolno ponudbo (nepravilna ponudba je med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, popolna ponudba pa je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, izločiti.

V obravnavanem primeru je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik pogoje za udeležbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila navedel v VIII. členu Navodila gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izpolnjevanje tehnične sposobnosti izkažejo tudi s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2.

Naročnik je v 10. točko točke D (Tehnične in kadrovske sposobnosti) zapisal:
"Da je gospodarski subjekt v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe že izvajal izdelavo in vgradnjo šolske opreme, kot je predmet javnega razpisa v skupnem znesku najmanj 300.000,00 EUR. Dokazilo: izjava gospodarskega subjekta in potrdilo naročnika (OBR-8 in OBR-9)".

V dokaz zgoraj izpolnjevanja zgoraj citiranega pogoja so morali ponudnik torej predložiti dva obrazca. V prvega (OBR-8) - "Izjava o izvedenih vgradnjah šolske opreme v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe s področja javnega razpisa. V zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila smo izvedli naslednje podobne opreme objektov, ki so predmet javnega razpisa (v skupnem znesku najmanj 300.000,00 EUR)" so morali ponudniki vpisati pogodbenega partnerja (pogodbene partnerje) predmet pogodbe (pogodb), leto (leta) realizacije in vrednost pogodbe (pogodb).

Vsako izmed v obrazec št. 8 vpisanih referenc so morali naročniki le-teh tudi potrditi. V ta namen so morali ponudniki (za vsako izmed njih) predložiti tudi obrazec št. 9 (OBR-9).

Iz zgoraj citiranih določil izhaja, da je moral vsak ponudnik, da bi se njegova ponudba štela kot pravilna in popolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), izkazati vsaj en referenčni projekt v višini najmanj 300.000,00 EUR (ponudnik je lahko predložil tudi več referenc, v tem primeru so lahko skupaj dosegle zahtevano višino), ki se je moral nanašati na opremo, ki je predmet javnega razpisa oziroma na opremo, ki se nanaša na objekt, ki je predmet javnega razpisa. Ker je predmet javnega razpisa izdelava, nabava in montaža šolske opreme za Osnovno šolo Središče ob Dravi se je morala torej referenca nanašati na opremo v osnovni šoli.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v obrazec št. 8 vpisal eno referenco, ki se nanaša na posel, opravljen za podjetje Hoja ing, d.o.o., Ljubljana, katerega predmet je bila dobava in montaža opreme za fakulteto v skupnem znesku 305.145,64 EUR. Vlagatelj je v ponudbo priložil tudi potrdilo navedene reference (obrazec št. 9), s katerim mu je podjetje Hoja ing, d.o.o., Ljubljana potrdilo, da je v letu 2006 kvalitetno in pravočasno izpolnil svoje obveznosti iz naslova dobave in montaže opreme za Fakulteto za policijsko varnostne vede v Mariboru, v skupni višini 305.145,64 EUR.

Ker se vlagateljeva referenca ne nanaša na opremo v osnovno-šolskem objektu pač pa na opremo v fakulteti, je naročnik, ob upoštevanju razpisne dokumentacije, vlagateljevo referenco pravilno označil kot neustrezno (naročnik bi moral ob navedeni ugotovitvi vlagateljevo ponudbo sicer izločiti, česar pa, kot že izhaja iz te obrazložitve, ni storil).
Vlagatelj opisano neskladje utemeljuje z ugotovitvijo, "da gre tako pri osnovni šoli kot pri fakulteti za izobraževalne zavode, pri čemer naj bi bila oprema praktično identična - gre namreč za notranje pohištvo (mize, stole in razne omare v učilnicah in predavalnicah ter ostalo pohištvo in šolsko opremo)". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija bi se vlagateljeve ugotovitve lahko izkazale kot smiselne in upravičene, vendar pa navedeno ne spremeni dejstva, da ni ponudil takšne reference, kakršno jo je zahteval naročnik. V zvezi s tem je potrebno vlagatelja opozoriti, da je ponudnik tisti, ki mora nase prevzeti odgovornost za natančno preučitev razpisne dokumentacije in/ali za pravočasno reagiranje zoper njo. Vlagatelj je imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen v razpisni dokumentaciji, in sicer v III. členu Navodila gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je menil, da naročnikova zahteva ni določena v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil to dolžan storiti še v času, ko bi bila v skladu z določbami ZRPJN (šesti odstavek 12. člena ZRPJN) vsebinska presoja določb razpisne dokumentacije še mogoča. Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu še pripominja, da se niti v primeru, če bi vlagatelj tudi po merilu "potrdila, reference" prejel sorazmerno število točk (vlagatelj je ponudil eno referenco v višini 305.145,64 EUR, izbrani ponudnik pa sedem referenc za sedem osnovno-šolskih objektov v skupni višini 1.082.146,07 EUR), vrstni red (ob upoštevanju vseh treh merili skupaj) ne bi spremenil v njegov prid.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.11.2008


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, Središče ob Dravi
- Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p.. d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana
- EURODESIGN APAČE d.o.o., Apače 1, Apače
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran