018-175/2008 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice mag. Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata ter ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro agencije za zakup medijev, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MEDIA POLIS d.o.o., Dvorakova ul. 5, Ljubljana po odvetnici Nini Zidar Klemenčič, Dvorakova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.11.2008

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrže.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil pod štev. objave JN8116/2008 in v Uradnem glasilu Evropske skupnosti pod štev. objave 20008/S 188-249370 objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma za obdobje štirih let - Agencija za zakup medijev, štev. 110-2008/JNS.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.10.2008 zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik pričel s postopkom oddaje javnega naročila v zvezi s predmetom pogodbe, glede katerega ima z vlagateljem sklenjeno veljavno pogodbo za zakup medijev za obdobje dveh let (do 26.6.2009), pri tem pa je pogodba veljavna, saj naročnik ni odstopil od nje. Po vlagateljevem mnenju je ravnanje naročnika, ki je navkljub veljavno sklenjeni pogodbi pričel postopek javnega naročanja, v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Vlagatelj citira 6. člen ZJN-2 in dodaja, da bi bila morebitna sklenitev nove pogodbe, navkljub izvrševanju že obstoječe, v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih financ, saj bosta tako za isti predmet storitve obstajali dve veljavni pogodbi. Prav tako bo kršeno načelo gospodarne porabe javnih financ v primeru, da bo naročnik odstopil od že sklenjene pogodbe, saj je vlagatelj kot pogodbena stranka upravičen do povračila škode in pogodbene kazni, ki bo nastala s protipravnim ravnanjem naročnika.
Naročnik je po vlagateljevem mnenju prekršil 6. člen ZJN-2 tudi iz razloga dolžine obdobja, za katerega sklepa pogodbo. S tem v zvezi vlagatelj navaja, da je sklepanje pogodb za obdobje štirih let na področju medijskega zakupa v Sloveniji neobičajna praksa, ki je stroškovno gledano v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Naročnik mora po mnenju vlagatelja poskrbeti za uveljavitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev v začetku postopka, ob pripravi razpisne dokumentacije, saj mora predmet, pogoje in merila oblikovati tako, da zagotavljajo gospodarno porabo sredstev. Razpisni pogoji, kot so določeni v razpisni dokumentaciji ter ob podpisu pogodbe določenost številnih, sicer spremenljivih, parametrov za obdobje štirih let po vlagateljevem mnenju predstavlja očitno negospodarno porabo javnih sredstev, saj gre za dinamično industrijo, kjer se na letnem nivoju spreminjajo:
- položaj posameznih medijev glede njihove prodajne vrednosti (doseg, naklada, branost, gledanost, poslušanost itd.), ki ključno vplivajo na povpraševanje po posameznih medijih, njihovo vrednost, ceno oglasnega prostora itd.,
- razmerje med ponudniki oglasnega prostora glede na pojave novih založnikov, spremembe v medijski potrošnji (npr. izredna rast internetnega oglaševanja, padec branosti častnikov itd.),
- cenovna politika medijev kot posledica sprememb je na takem trgu nepredvidljiva. Garancija in zagotavljanje pogojev naročniku je za naročnika lahko neučinkovito, ker se pričakuje na trgu - kot posledica medijske spremembe in povečane konkurence - upad povpraševanja po oglasnem prostoru in posledično padec cen le-tega,
- položaj medijskih zakupnikov, ki je zaradi majhnega trga relativno zelo občutljiv in hitro spremenljiv.
Vlagatelj dodaja, da je običajna praksa, ki je stroškovno upravičena na medijskem trgu, sklepanje pogodb za določen čas največ dveh let ali sklepanje pogodb za nedoločen čas s tri ali šest mesečnim odpovednim rokom, pri čemer se določila glede cen dopolnjujejo in spreminjajo letno (ob začetku koledarskega leta) za tekoče leto, kar pa v izpodbijanem primeru ni predvideno.
Ob vsem navedenem vlagatelj ocenjuje, da so razlogi za določitev trajanja posla politične in ne strokovne narave, saj je obdobje štirih let ob ostalih parametrih, ki pa morajo biti glede na razpisno dokumentacijo definirani ob sklenitvi pogodbe, v celoti v nasprotju z dobro poslovno prakso in ravnanjem naročnika s skrbnostjo dobrega gospodarja ter vsekakor v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, kot to določa 6. člen ZJN-2.
Vlagatelj naročniku predlaga, da napadeni razpis razveljavi in ga izpelje v skladu z veljavnimi predpisi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je s sklepom štev. 6/11-9107/4-08 z dne 20.10.2008 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik najprej opozarja, da ni zavezanec po ZJN-2, ampak po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/2006, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Naročnik tudi opozarja, da vlagatelj za navedbe o domnevno nezakonitih pogojih ne podaja nobenih utemeljitev, niti ne navaja pogojev ali meril, ki naj ne bi bili skladni z zakonodajo ali členov, ki naj bi bili kršeni.
Samo dejstvo, da je naročnik pričel s postopkom osem mesecev pred potekom pogodbe z dosedanjim izvajalcem, po naročnikovem mnenju ne more pomeniti kršitev zakonodaje. Naročnik navaja, da je glede na trajanje, obsežnost in vrednost aktualnega naročila pričakoval vprašanja ponudnikov in morebitne pritožbe, zato je (tudi na podlagi preteklih izkušenj, po katerih postopek do sklenitve pogodbe traja štiri do sedem mesecev) postopek pričel pravočasno - to je tako, da bo imel ob poteku aktualne pogodbe možnost zakonito skleniti novo pogodbo. Poleg tega pa zakonodaja o javnem naročanju tudi sicer nima določila o tem, kdaj naročnik lahko oz. mora pričeti z javnim naročilom.
V zvezi z očitki o kršitvah načela gospodarnosti naročnik navaja, da bo aktualna pogodba z vlagateljem ne glede na čas trajanja vrednostno izčrpana najkasneje do konca leta 2008 ter da lahko v skladu z ZJNVETPS sredstva porablja samo v okviru sklenjene pogodbe, zato aktualne pogodbe po tem ne bo več mogoče uporabljati. V skladu z notranjimi pravili naročnika lahko namreč pogodbe, ki so sklenjene z ocenjenimi okvirnimi vrednostmi, vrednostno odstopajo samo navzdol, v primeru dosežene pogodbene vrednosti pa je potrebno pričeti z novim postopkom javnega naročanja. Naročnik dalje navaja, da v nobenem primeru ne bo imel veljavnih hkrati dveh pogodb, saj pred potekom veljavnosti aktualne pogodbe (vrednostno ali časovno), nikakor ne bo sklenil nove pogodbe, tudi če bo postopek izbire najugodnejšega ponudnika končan prej. Naročnik dodaja, da morebitni odškodninski zahtevki niso predmet javnega naročanja.
V zvezi z očitki o trajanju pogodbe naročnik navaja, da mu zakonodaja dopušča, da sklene okvirni sporazum za obdobje štirih let. Naročnik je kot merilo za izbor predvidel samo popuste, ki jih dosega ponudnik v medijih in provizijo ponudnika, pri čemer se cena za zakup medijskega prostora v posameznem mediju oblikuje neodvisno od sklenjene pogodbe z naročnikom (samo popust in provizija sta fiksna), predvideno pa je tudi, da mora izvajalec na naročnika prenesti vse druge bonitete, ki jih ponuja posamezni medij (npr. brezplačne objave). Vse navedeno po naročnikovem mnenju pomeni, da je ne glede na daljše časovno obdobje zagotovljena gospodarna poraba sredstev naročnika.
Naročnik ugovarja tudi pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo. Pri tem se sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZRPJN ter navaja, da je bil razpis na Portalu javnih naročil objavljen 24.9.2008, razpisna dokumentacija pa na spletni strani naročnika dosegljiva 25.9.2008. Naročnik je sicer 2.10.2008 objavil odgovore na posredovana vprašanja, vendar v odgovorih ni pojasnjeval ali dopolnjeval razpisne dokumentacije.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 3.11.2008), je naročnik z dopisom z dne 5.11.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba obravnavati ugovor naročnika v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 in 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem določilu v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. Ker se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila (drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS), je potrebno kot datum dostopnosti razpisne dokumentacije šteti dan, ko je bila dostopna celotna razpisna dokumentacija, vključno z njenimi zadnjimi dopolnitvami, spremembami in pojasnili vred, ki jih je dolžnik dolžan posredovati ponudnikom na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJNVETPS. Pri tem ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da dne 2.10.2008, ko je objavil odgovore na vprašanja ponudnikov, ni pojasnjeval ali dopolnjeval razpisne dokumentacije, temveč naj bi zgolj odgovarjal na vprašanja ponudnikov. Med informacije, ki v smislu drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS postanejo del razpisne dokumentacije, je namreč treba šteti kakršnakoli sporočila, obvestila, pojasnila ali odgovore, ki jih naročnik posreduje ponudnikom, ter seveda vsakršne spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik odgovore na vprašanja ponudnikov, kot je bilo že zapisano, objavil dne 2.10.2008. Zato za vlagateljev zahtevek za revizijo, ki je bil vložen dne 7.10.2008, ni mogoče ugotoviti, da bi bil vložen v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje naročnik.

Pač pa je Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo ugotovila, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje predmetnega revizijskega postopka. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. Pravno varstvo ponudnikov ni namenjeno uveljavljanju objektivnih kršitev v postopku, ki ne morejo biti vzrok kakršni koli škodi, temveč je namenjeno le uveljavljanju takšnih kršitev, ki neposredno posegajo v položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako, da mu onemogočajo oz. otežujejo sodelovanje v postopku ali imajo za posledico nezakonito zavrnitev njegove ponudbe. Z drugimi besedami: kršitev, ki jo zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, mora imeti za posledico verjeten nastanek škode, ki se za ponudnika kaže kot nezakonito onemogočanje pri pridobitvi konkretnega javnega naročila.

Vlagatelj svoj zahtevek za revizijo utemeljuje na kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2. Ker naročnik opravlja dejavnost na področju poštnih storitev (na kar opozarja tudi naročnik sam), je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in posledično revizijskem postopku uporabiti določila ZJNVETPS. Le-ta v prvem odstavku 12. člena (smiselno enako kot ZJN-2 v prvem odstavku 6. člena, na katerega se sklicuje vlagatelj) določa, da mora naročnik javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih. Iz dikcije prvega odstavka 12. člena ZJNVETPS, na katerega se (smiselno) sklicuje vlagatelj, je razvidno, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oz. naročenih storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v prvem odstavku 12. člena ZJNVETPS, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je, kot je bilo že zapisano, v tem, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe ali samovolja naročnika. še več, pogosto sta si načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter interes ponudnika v neposrednem nasprotju, saj želi naročnik za posamezno javno naročilo porabiti čim manj sredstev, medtem ko želi ponudnik (ob upoštevanju konkurence na relevantnem trgu) za svoje blago, storitev ali gradnjo iztržiti čim višjo ceno. Ker ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, ščiti svoj lasten ekonomski interes, drugi odstavek istega člena predvideva, da javni interes, ki se kaže tudi v zagotavljanju gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, varujejo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Ti organi so namreč dolžni v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, le-tega zaščititi z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Ob tem, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje le kršitev temeljnega načela, ki prvenstveno varuje javni interes, ne pa interesa ponudnika, hkrati tudi ne konkretizira, katero specifično pravilo javnega naročanja je prekršil naročnik, niti ne navede, na kakšen način domnevno negospodarno ravnanje naročnika vpliva na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Kot je bilo že zapisano, je namreč procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka mogoče priznati le tistemu subjektu, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje konkretno kršitev pravil javnega naročanja ter hkrati izkaže, da mu je zaradi te, v zahtevku za revizijo zatrjevane kršitve, v celoti onemogočeno ali vsaj oteženo sodelovanje v postopku oz. da je bila njegova ponudba nezakonito zavrnjena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti iz 1. niti iz 2. točke zahtevka za revizijo ni razvidno, kako naj bi obe navedeni ravnanji naročnika, ki naj bi bili po mnenju vlagatelja v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vplivali na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oz. na kakšen način naj bi vplivali na vlagateljevo pravico do enakopravnega sodelovanja v tem postopku. Dejstvo, da ima naročnik že sklenjeno pogodbo za izvajanje storitev, ki so sicer predmet tega javnega naročila, vlagatelju namreč v ničemer ne preprečuje ali otežuje sodelovanja v tem postopku. Z drugimi besedami, vlagatelj lahko kljub že sklenjeni pogodbi sodeluje tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in konkurira za pridobitev posla. škoda, ki naj bi se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN kazala kot nezmožnost sodelovanja v postopku ali kot nezakonita zavrnitev vlagateljeve ponudbe, zato ni verjetno izkazana. Enako gre ugotoviti tudi za navedbe iz 2. točke zahtevka za revizijo, saj ni razvidno, kako naj bi dejstvo, da bo naročnik sklenil pogodbo za obdobje štirih let, vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj sicer v 1. točki zahtevka za revizijo zatrjuje, da bo v primeru predčasne odpovedi obstoječe pogodbe prišlo do škode, ki se kaže v pogodbeni odškodninski odgovornosti naročnika. Ta škoda (za katero je sicer na podlagi vlagateljevih navedb razumeti, da bo nastala predvsem naročniku, ne pa vlagatelju, saj naj bi jo bil v končni fazi vlagatelju dolžan plačati naročnik kot stranka, ki bo predčasno odpovedala pogodbo) pa ni relevantna škoda v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN. Kot je bilo že zapisano, se namreč škoda, ki v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN vzpostavlja aktivno legitimacijo, kaže zlasti kot nezakonito onemogočanje pri pridobitvi konkretnega javnega naročila, ne pa kot škoda, ki lahko hipotetično nastane v nekem drugem pogodbenem razmerju in o povračilu katere ni pristojna odločati Državna revizijska komisija, temveč pristojno sodišče. Poleg tega škoda, ki jo v 1. točki zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj, ni v neposredni vzročni povezavi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila oz. v zahtevku za revizijo zatrjevanimi kršitvami. Dejstvo, da je naročnik začel predmetni postopek oddaje javnega naročila še pred iztekom veljavnosti obstoječe pogodbe, namreč še ne pomeni nujno, da bo le-ta predčasno odpovedana. Kot utemeljeno opozarja naročnik, lahko namreč sam postopek oddaje javnega naročila traja dalj časa, zlasti ob upoštevanju možnosti revizijskih postopkov, zaradi česar po naravi stvari naročniki začnejo s postopkom oddaje javnega naročila, še preden se izteče veljavna pogodba, sklenjena v preteklem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet. Ob tem velja pripomniti, da vlagatelj ne zatrjuje oz. iz zahtevka za revizijo ni razvidno, da bi mu bilo zaradi domnevnih kršitev naročnika onemogočeno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Zato se lahko zgodi, da bo kot obstoječi izvajalec sodeloval tudi v tem postopku oddaje javnega naročila in da bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, pri čemer to praviloma ne bo imelo neposrednega vpliva na obstoječo pogodbo oz. na obstoj pogodbene odškodninske odgovornosti v primeru njene predčasne odpovedi. Tudi zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju na podlagi njegovih navedb iz zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. ZRPJN v tretjem odstavku 22. člena določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25.11.2008

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Dvorakova 5, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran