018-174/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožeta Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec in članice Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava in dobava tobačnih znamk" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje UAB "Garsu pasaulis", Salomejos Neries g. 69, Vilna, Litva, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.11.2008

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 28.10.2008, se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijskim postopkom, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8.7.2008 javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5675/2008, in dne 10.7.2008 v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2008/S 132-176237.
Dne 21.10.2008 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji naročila št. 4301-12/2008/38, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku Cetis d.d., Čopova 24, Celje.
Vlagatelj je dne 28.10.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kljub dopolnitvi ponudbe, v kateri je vlagatelj priložil prevode listin v slovenski jezik ponudbo označil kot formalno nepopolno in jo izločil. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik skladno z 78. členom ZJN-2 od ponudnika zahtevati dopolnitev ponudbe le, če sam dejstev ne bi mogel preveriti. Vlagatelj pojasnjuje, da je v danih objektivnih okoliščinah, saj v Sloveniji ni bilo zapriseženega prevajalca, ki bi lahko opravil prevod iz litvanskega jezika ter, ker veljavni zakoni Republike Litve ne predvidevajo institucije zapriseženega prevajalca, del svoje ponudbene dokumentacije uradno prevedel iz litovskega jezika v angleški jezik in nato s strani sodnega tolmača še v slovenski jezik. Vlagatelj navaja, da v fazi pred rokom za oddajo ponudb ni zaprosil za pojasnila razpisne dokumentacije iz razloga, ker se je doslej uspešno udeležil številnih javnih razpisov v različnih delih Evropske unije, kjer ni bilo dvoma v zvezi z predloženimi dokumenti, ki jih je prevedel prevajalec v Litvi in so bili uradno potrjeni s strani javnega notarja. Tudi v prejšnjih postopkih oddaje javnih naročil, ki jih je razpisal naročnik, dodaja vlagatelj, ni bilo dvoma glede predložitve listin na običajen način, to je prevod s strani litovskega prevajalca in uradno potrjenih s strani javnega notarja. Vlagatelj je mnenja, da diskvalifikacija ponudbe na podlagi "nekvalificiranega" prevoda nelegalna in v nasprotju tako z nacionalno, kakor tudi z evropsko zakonodajo. V potrditev svojega mnenja navaja sodbe Sodišča Evropskih skupnosti in sicer; sodba C 285/99, sodba C 286/99 Impresa Lombardini, sodba C 380/98 University of Cambridge, sodba C 237/99 Commission y France, sodbo Cassis de Dijon, ki potrjuje načelo vzajemnega priznavanja in določilo 45. člen Direktive 2004/18/EC Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31.3.2004.
Vlagatelj zaključuje, da je izločitev vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na formalne argumente v zvezi z diskriminatornimi in nelegalnimi zahtevami v razpisni dokumentaciji protizakonita in krši pravice in pravne interese družbe vlagatelja. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21.10.2008 in priglaša povračilo stroškov v višini vplačane takse 5.000 EUR, strošek sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.
Naročnik je dne 04.11.2008 sprejel sklep št. 4301-1272008/41, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelja na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-141/2008-2 z dne 6.10.2008 pozval k predložitvi dokazil zahtevanih pod točko 6 (Pogoji za priznanje sposobnosti) in 21.1. (Finančna zavarovanja) ter priloge k obrazcu št. 5 (Opis in zaščita proizvodnje, skladiščenje in transporta) v skladu z zahtevo, da morajo biti vse listine v tujem jeziku prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača, drugače se šteje, da niso predložene. Vlagatelj je to zahtevo izpolnil le polovično, saj je izvirne listine v litvanskem jeziku prevedla v angleški jezik agencija Vertimo namai UAB iz Vilne, prevode teh listin v slovenščino pa je prevedla sodna tolmačka za angleški jezik. V zvezi z navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik skladno z 78. členom ZJN-2 od ponudnika zahtevati le predložitev listin, katere ni mogel sam preveriti, naročnik dodaja, da nekatere zahtevane dokumente niso izdale uradne institucije (priloge na obrazcu št. 5). Naročnik nadaljuje, da bi moral vlagatelj v kolikor bi se mu zahteva razpisne dokumentacije zdela diskriminatorna, skladno z določilom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vložiti pred rokom za oddajo ponudb, s čimer zavrača navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na številno predhodno sodelovanje na javnih razpisnih v Evropski uniji in Sloveniji.
Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 05.11.2008) je naročnik dne 06.11.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju.
Naročnik je v 2. točki (Jezik) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval: "Ponudnik mora ponudbo in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, izdelati v slovenskem jeziku. Vse listine, ki so v tujem jeziku, morajo biti prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača, drugače se šteje, kot da niso predložene."
S tovrstno zahtevo je naročnik, kakor je Državna revizijska komisija že ugotovila v sklepu št. 018-141/2008-2, z dne 6.10.2008 (v nadaljevanju: sklep št. 018-141/2008), postavil jasno zahtevo, da morajo biti tuje listine prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača.
Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelja dne 09.10.2008 skladno z 78. členom ZJN-2 pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. V pozivu je naročnik zapisal, da se dokumenti, ki jih je prevedla agencija "Vertimo namai UAB" katera ni sodni prevajalec, skladno z zahtevo 2. točke razpisne dokumentacije, štejejo, kot da niso predloženi.
Vlagatelj je dne 15.10.2008 naročniku posredoval prevedene dokumente, zahtevane v točki 6 (Pogoji za priznanje sposobnosti), točki 21.1. (Finančna zavarovanja) in nekatere priloge k obrazcu 5 (Opis in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta), to so INTERGRAF Certifikat za sistem upravljanja visoke stopnje varnosti za zaščitni tisk, Certifikat o izpolnjevanju ISO 9001:2000, Certifikat o izpolnjevanju ISO 14001:2004, Certifikat o upoštevanju varovanja poslopja v skladu z odobrenimi varnostnimi predpisi. Vlagatelj je predložil zahtevane dokumente, katere je iz litovskega jezika v angleški jezik prevedla prevajalka (ki je podala izjavo, da je seznanjena z določilom Kazenskega zakonika Republike Litve, ki določa kazensko odgovornost za neresničen prevod), podpis prevajalke pa je overila notarka. Prevod iz angleškega jezika v slovenski jezik je opravila sodna tolmačka, katero je Ministrstvo za pravosodje leta 1983 postavilo za sodno tolmačko za angleški jezik.
V zahtevku za revizijo (in tudi v spremnem dopisu k dopolnitvi ponudbe) je vlagatelj navedel, da v Republiki Litvi ni inštitucije za sodne tolmače, temveč izvajajo prevode posamezniki, ki se ukvarjajo s prevajalsko dejavnostjo, prevode pa potrdijo s svojimi podpisi. Notar overi pristnost njihovih podpisov in potrdi, da je določen prevajalec upravičen opraviti uradni prevod. Iz teh vlagateljevih navedb izhaja, da je naročnikovo zahtevo po tem da morajo biti vse listine prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača za vlagatelja, kot litovskega ponudnika nemogoče izpolniti, saj nacionalna zakonodaja Republike Litve ne pozna instituta sodnega tolmača.
Državna revizijska komisija poudarja, da je za primere, ko posamezna zahteva razpisne dokumentacije za ponudnika predstavlja diskriminatorno/nemogočo/prestrogo ali na drug način sporno zahtevo, mora skladno s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pred rokom za predložitev ponudb vložiti zahtevek za revizijo in navajati kršitve (ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka), razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil z razpisno dokumentacijo seznanjen več kot mesec dni pred rokom za oddajo ponudb (objava obvestila o javnem naročilu je bila v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije objavljena dne 10.07.2008, rok za oddajo ponudb pa je bil določen na dan 18.08.2008) in bi moral zoper določilo v zvezi s predložitvijo listin prevedenih s strani sodnega tolmača v slovenski jezik (ob upoštevanju objektivnega dejstva, da pozna nacionalno pravo Republike Litve), naročnika zaprositi za dodatna pojasnila (81. člen ZJN-2), oziroma bi lahko po prejemu dodatnih pojasnil ali takoj (najpozneje pa v roku 10 dni) po seznanitvi z razpisno dokumentacijo pri naročniku zoper to zahtevo vložil zahtevek za revizijo. Kakor je Državna revizijska komisija že zapisala v sklepu št. 018-141/2008 je bil vlagatelj z zahtevo po prevodu v slovenski jezik s strani sodnega tolmača nedvomno seznanjen že pri pripravi ponudbe in bi moral (ob poznavanju prava Republike Litve, da ni mogoče listin prevajati v tuj jezik s strani sodnega tolmača zaradi neobstoja tega instituta) zahtevek za revizijo v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti pred rokom za oddajo ponudb, ko bi revizijska presoja naročniku očitane kršitve v primeru ugotovitve utemeljenosti zahtevka za revizijo lahko privedla do odprave očitane nepravilnosti v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj tako tudi po pozivu naročnika po dopolnitvi ponudb zahtevi razpisne dokumentacije po prevodu tujih listin v slovenski jezik s strani sodnega tolmača ni sledil in je svojo ponudbo pripravil v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, da morajo biti listine prevedene v slovenski jezik s strani sodnega tolmača. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, saj je ponudbo vlagatelja zaradi njene nepopolnosti, skladno z 80. členom ZJN-2 izločil.
ZPRJN torej jasno določa, da je potrebno zoper domnevno sporna določila razpisne dokumentacije ugovarjati do roka za oddajo ponudb (oziroma zahtevati od naročnika pojasnila), vsled česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedb vlagatelja, ki jih navaja v zahtevku za revizijo kot razlog, da ni zaprosil za pojasnilo razpisnih pravil (sodelovanje na tujih in domačih javnih razpisih) ne morejo vplivajo na samo dejstvo, da je vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo in je bil v tej pravici prekludiran. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na določilo 45. člena Direktive 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.04.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev), ki opredeljuje, da je mogoče nekatera dokazila, ki se nanašajo na izkazovanje osebnega statusa ponudnika, v kolikor zadevna članica ne izdaja dokumentov in potrdil(kot jih je zahteval naročnik) mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali v državah članicah, kjer ni določil o zapriseženih izjavah, s svečano izjavo, ki jo določena oseba poda pred pristojnim sodnim ali administrativnim organom, notarjem ali pristojnim strokovnjakom ali trgovinskim organom v matični državi ali v državi iz katere ta oseba prihaja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeno določilo Direktive 2008/18/ES nanaša na primere, ko posamezno dokazilo/potrdilo ni mogoče pridobiti na način, kot je zahteval naročnik (npr. izpis iz sodnega registra), zaradi česar ga ni mogoče uporabiti kot pravno podlago v konkretnem primeru, kjer se spor nanaša na način prevoda dokazil in ne na pridobitev dokazil oziroma njegovega izdajatelja.

Državna revizijska komisija se je opredelila tudi do navedbe vlagatelja, da bi moral naročnik skladno z 78. členom ZJN-2 od ponudnika zahtevati dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik od vseh ponudnikov zahteval predložitev dokazil iz točke 21.1. (Finančna dokazila) in dokazila iz obrazca št. 5 (Opis in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta), v točki 6. (Pogoji za priznanje sposobnosti) pa je za slovenske ponudnike predvidel podpis izjave ponudnika na obrazcu št. 2, medtem, ko je za ponudnike, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji navedel ,da morajo predložiti ustrezna dokazila za izkazovanje osnovne in ekonomsko-finančne sposobnosti kandidata. Iz teh zahtev razpisne dokumentacije tako izhaja, da morajo tuji ponudniki za izkazovanje sposobnosti sami predložiti ustrezna dokazila. Državna revizijska komisija tudi na tem mestu poudarja, da bi moral vlagatelj, v kolikor bi se mu to določilo razpisne dokumentacije zdelo sporno/nezakonito, skladno z določilom šestega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo pred rokom za oddajo ponudb.
Upoštevajoč vse zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi zgoraj obravnavanih vlagateljevih navedb ni mogla ugotoviti zatrjevanih kršitev naročnika pri ocenjevanju ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo spoznala kot neutemeljen, zato je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun Ministrstva za finance vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in dejstva, da je vlagatelj v obravnavanem postopku vplačal takso v višini 5.000,00 EUR, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 20.11.2008
Predsednik senata: Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- Cetis d.d., Čopova 24, Celje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran