018-143/2008 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pohištvene opreme prenovljenih prostorov zobozdravstva v ZD Ljubljana - šiška, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UMT, d. o. o., Prušnikova ulica 95, Ljubljana - šentvid, ki ga zastopa odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o. p., d. n. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 3. 11. 2008

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila št. JR - 17/2008 z dne 24. 7. 2008.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.656,22 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 6. 6. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JR 17/2008 in še isti dan na portalu javnih naročil pod št. JN4608/2008 objavil obvestilo o naročilu.

Po prejemu ponudb je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. JR - 17/2008 z dne 24. 7. 2008, da javno naročilo odda ponudniku Lesnina MG oprema, d. d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2008, s katerim predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi postopek o oddaji javnega naročila. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po stroškovniku. Vlagatelj navaja, da naročnik ni pravilno izvedel postopka po 49. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), saj bi moral vlagatelja pozvati na ustno posvetovanje o postavkah ponudbe, ne pa da ga zavrnil. Vlagatelj opozarja, da ponudnik pripravi ponudbo na podlagi izravnalne kalkulacije, predložil pa je tudi zahtevano bančno garancijo. Glede drugega razloga za izločitev ponudbe vlagatelj navaja, da je za ministrstvo opravil vsa dela kvalitetno in v rokih. Ministrstvo mu ni moglo potrditi reference zaradi odsotnosti pristojne osebe, zato so mreferenco potrdili pri uporabniku opreme. Sicer pa, navaja vlagatelj, je predložil zadosti drugih referenc. Vlagatelj očita naročniku kršitev 6., 7., 9. in 49. člena ZJN-2.

Naročnik je s sklepom št. JR-17/2008 z dne 18. 8. 2008 zahtevek za revizijo zavrgel. Po vložitvi pritožbe je Državna revizijska komisija sprejela sklep št. 018-125/2008-4 z dne 5. 9. 2008, s katerim je pritožbi ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. JR-17/2008 z dne 18. 8. 2008, naročnika pa napotila, naj o zahtevku za revizijo odloči skladno s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je s sklepom JR-17/2008 z dne 15. 9. 2008 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil kot neutemeljena. Naročnik pojasnjuje, da je ravnal v skladu z 49. členom ZJN-2, saj je vlagatelja dvakrat pozval na pojasnila in navedel, kaj naj mu vlagatelj predstavi. Po naročnikovem mnenju vlagatelj na poziva ni odgovoril z zahtevanimi podatki o elementih ponudbe, svojih ponudbenih cen ni obrazložil na način, da bi bile objektivno preverljive, posredoval mu je le pavšalno obrazložitev, zahteva po razčlenitvi cen artiklov se mu je zdela nesmiselna in jo je v odgovorih zavračal, imena dobaviteljev in popusti, doseženi pri svojih dobaviteljih, pa naj bi bili interna zadeva podjetja. Naročnik je na podlagi navedenega zaključil, da so vlagateljeve cene in njegova ponudba neobičajno nizke, zaradi česar je naročnik prepričan, da vlagatelj ne bi mogel izpolniti naročila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik tudi pojasnjuje, da je ravnal v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZJN-2, saj je ugotovil, da mu je ponudnik predložil neresnično dokazilo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 9. 2008 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo nepravilna in nezakonita, v utemeljitev pa se opredeljuje do naročnikovih navedb. Vlagatelj uveljavlja nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 544-6/2008 z dne 29. 9. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 22. 10. 2008 prejela od zaprošenega ministrstva pojasnilo v zvezi s spornim dokazilom.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da si stranki nista enotni pri tem, ali je naročnik glede na razloge, ki jih je navedel v sporni odločitvi, upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. JR - 17/2008 z dne 24. 7. 2008, pri čemer je ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil oziroma izločil, pri tem se je skliceval na 49. člen ZJN-2 in drugi odstavek 77. člena ZJN-2.

V 49. členu ZJN-2 je urejen institut neobičajno nizke ponudbe. V prvem odstavku 49. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. ZJN-2 nadalje eksemplifikativno določa, na kaj se lahko nanašajo te podrobnosti. V drugem odstavku 49. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.

Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik po prejemu ponudb vlagatelja z dopisom z dne 18. 7. 2008 pozval, naj "na podlagi 49. čl. Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) pisno obrazloži[te vašo] razčlembo ponujenih cen za zgoraj navedene elemente ponudbe (OK, OK1, napa)". Naročnik je vlagatelju v tem pozivu navedel, da je pri pregledu cen na enoto pri teh treh postavkah ugotovil neobičajno nizke cene. Nezadovoljen z vlagateljevim odgovorom z dne 23. 7. 2008 je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 22. 7. 2008 "ponovno prosil", da mu za sporne postavke predloži posamezna pojasnila, naročnik pa je zahteval tudi posamezne dokumente. Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 23. 7. 2008. Nezadovoljen tudi z novim vlagateljevim odgovorom, saj ta "svojih cen ni obrazložil na način, da bi bile objektivno preverljive", ker je naročniku "posredoval zgolj pavšalno obrazložitev", je naročnik ob cenovni analizi postavk zaključil, da so vlagateljeve "cene in njegova ponudba neobičajno nizka, zaradi česar je naročnik prepričan, da ponudnik ne bi mogel izpolniti naročila v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 7 Merilo za ocenjevanje ponudb (str. 6 razpisne dokumentacije) kot merilo določil "najnižjo ceno" (alinea b prvega odstavka 48. člena ZJN-2). To merilo je naročnik določil tudi v točki IV.2.1) obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil (drugi odstavek 48. člena ZJN-2). Iz navedenega je razvidno, da se je naročnik odločil, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval zgolj eno merilo, ki ga bo skladno z razumevanjem vsebine 1. podtočke Obrazec ponudbe pod točko 2.2 Pojasnila ponudnikom za izpolnitev obrazca Obr 2 (str. 4 razpisne dokumentacije) v povezavi z obrazcem ponudbe (Obr 2; str. 10 razpisne dokumentacije) apliciral na "skupno ceno, ki vključuje vse elemente razpisne dokumentacije". Iz razpisne dokumentacije in obvestila o javnem naročilu torej izhaja, da bo naročnik ponudbe ocenjeval le glede na ponudbeno ceno za vse razpisane pozicije opreme, ne pa tudi glede na cene posameznih pozicij opreme.

V prvem odstavku 41. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da mora naročnik javno naročilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu ZJN-2, ob upoštevanju določb 49. člena ZJN-2. Preverjanje lastnosti neobičajno nizke ponudbe se nanaša na tiste elemente, ki tvorijo merila. Ker je bilo merilo eno, bi se preverjanje lastnosti neobičajno nizke ponudbe lahko nanašalo le na preverjanje "skupne cene, ki vključuje vse elemente razpisne dokumentacije".

Iz opisa dejanskega stanja postopka pred naročnikom je razvidno, da naročnik, čeprav se v svojih dokumentih sklicuje na 49. člen ZJN-2, po vsebini že izhodiščno pri prvem pozivu na obrazložitev ni uporabil instituta, kot ga določa 49. člen ZJN-2. Tudi pri drugem pozivu na obrazložitev naročnik ni uporabil instituta, kot ga določa 49. člen ZJN-2. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do tega, ali bi se moral naročnik z vlagateljem tudi ustno posvetovati, saj tudi morebitna ugotovitev, da je to opravilo pri uporabi instituta po 49. členu ZJN-2 obvezno, pa ga je naročnik opustil, ne bi vplivala na ugotovitev, da naročnik ni uporabil instituta, kot ga določa 49. člen ZJN-2. Tako je mogoče šteti, da naročnik zaradi razloga, ki ga navaja v odločitvi o oddaji naročila, vlagateljeve ponudbe ni upravičen zavrniti.

Naročnik se v odločitvi o oddaji javnega naročila sicer tudi sklicuje na dejstvo, da je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v skupni vrednosti za 26,4 % nižja od ponudbe izbranega ponudnika in za 43 % nižja od ocenjene vrednosti. To ugotovitev je naročnik zapisal za tem, ko je ugotovil, da je v spornih postavkah vlagateljeva ponudba za 173 % cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, in pred naročnikovo oceno, da tako velik procent ne more iti na račun konkurenčnih prednosti, ki jih navaja vlagatelj (lastniki velike tovarne, doseganje popustov pri dobaviteljih). Kljub naročnikovim ugotovitvam, ki se nanašajo na skupno ceno (ki je bila določena kot merilo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da takega izhodišča naročnik ni predhodno predstavil vlagatelju. Naročnik je svoje ugotovitve tudi razširil iz vlagateljeve obrazložitve posameznih postavk na celotno ponudbo. Naročnik v tem primeru od vlagatelja sploh ni pisno (prvi odstavek 49. člen ZJN-2) zahteval podatkov o "skupni ceni, ki vključuje vse elemente razpisne dokumentacije". Zato teh naročnikovih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla šteti za take, da bi lahko omajali njeno ugotovitev iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa.

Vlagatelj nadalje navaja, da drugi razlog za izločitev njegove ponudbe iz odločitve o oddaji naročila ni jasno razviden in ga ni možno preizkusiti, sicer pa ne glede na razlog nepotrditve reference vlagatelj zadostuje razpisanim pogojem tudi brez sporne reference.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila svojo odločitev utemeljil tako, da je zapisal, da je "v postopku ocenjevanja ponudbe ob preverjanju predloženih referenc ugotovil, da je ponudnik predložil neresnično dokazilo - potrdilo Obrazec Obr. 6/1 s strani naročnika Ministrstva â?? Za navedeno potrdilo je naročnik ugotovil, da ga navedeni naročnik ni niti podpisal niti žigosal, temveč je podpisan in žigosan s strani druge pravne osebe. Naročnik je od Ministrstva â?? dobil pisni odgovor, da je ponudnik za potrditev navedene reference sicer zaprosil, vendar mu je niso potrditi."

Državna revizijska komisija je vpogledala v spisno dokumentacijo, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik 10. 6. 2008 na portalu javnih naročil objavil obvestilo, da je spremenil točko 2.1.9 v poglavju Tehnična in kadrovska sposobnost (str. 4 razpisne dokumentacije), in sicer tako, da se po novem glasi:
"da je ponudnik v preteklih treh letih opravil kvalitetno, strokovno pravilno in v pogodbenih rokih, najmanj 3 dobave pohištvene opreme izdelane po meri v vrednosti nad 150.000 EUR.
Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja ponudnik predloži izpolnjeno izjavo - Obr. 6/priloga 7".

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik določil, da mora gospodarski subjekt izkazati tudi svojo tehnično sposobnost (45. člen ZJN-2), in sicer da je v določenem obdobju opravil vsaj tri posle določenih lastnosti, kar dokaže s predložitvijo izpolnjenih izjav.

Zaradi spremembe točke 2.1.9 v poglavju Tehnična in kadrovska sposobnost (str. 4 razpisne dokumentacije) je naročnik uskladil vsebino obrazca z oznako Obr. 6.

Naročnik je oblikoval obrazec z oznako Obr. 6 tako, da gospodarski subjekt med drugim potrdi dve izjavi (od tega izjavo, da je "v preteklih treh letih opravil[i] najmanj 3 po obsegu podobna naročila iz področja dobave in izdelave pohištvene opreme, strokovno pravilno in v pogodbenih rokih v pogodbeni vrednosti nad 150.000 EUR") in vpiše posamezne podatke v predpisano tabelo. Za to tabelo je naročnik predpisal, da mora ponudnik "predložiti dokazilo o izvedenih najmanj 3 po obsegu podobnih naročil iz področja dobave in izdelave pohištvene opreme, strokovno pravilno in v pogodbenih rokih v pogodbeni vrednosti nad 150.000 EUR po priloženem obrazcu potrdilo - Obr. 6/1 / priloga 7/1 lahko v fotokopiji".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi predložil izpolnjen in potrjen (žig in podpis) obrazec z oznako Obr. 6 (kot ga je naročnik pripravil pred spremembo razpisne dokumentacije). V tabelo v tem obrazcu je vlagatelj vpisal podatke o sedmih referenčnih poslih, med drugim je pod zaporedno številko 6 kot pogodbenega partnerja vpisal ministrstvo. Vlagatelj je predložil tudi sedem potrjenih (podpis in žig) referenčnih potrdil (na obrazcu z oznako Obr. 6/1). Kot šesto zaporedno referenčno potrdilo je vlagatelj predložil izpolnjeno potrdilo v imenu naročnika - ministrstva.

Naročnik je z dopisom z dne 22. 7. 2008 zaprosil ministrstvo "za preverbo, ali podpis in žig ustrezata naslovu naročnika". Ministrstvo je naročniku v dopisu z dne 22. 7. 2008 sporočilo, da je "predmetno potrdilo žigosano in podpisano s strani â?? muzeja. Razpisnega obrazca, ki je bil poslan tudi ministrstvu, le-to ni potrdilo."

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, se naročnik ni opredelil do tega, ali s predloženimi (in za naročnika očitno nespornimi šestimi) referencami vlagatelj izpolnjuje postavljeni pogoj iz točke 2.1.9 v poglavju Tehnična in kadrovska sposobnost (str. 4 razpisne dokumentacije), ampak se je osredotočil na to, da je vlagatelj predložil neresnično dokazilo, zaradi česar je ravnal po drugem odstavku 77. člena ZJN-2, ki določa, da če "naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ne v postopku oddaje javnega naročila (ko je preverjal dokazila) ne v postopku revizije (ko je odločal o zahtevku za revizijo) ugotovil, da bi vlagatelj spornega referenčnega dela ne opravljal. Ob tem tudi iz odgovora, ki ga je od ministrstva prejela Državna revizijska komisija, ni mogoče razumeti, da bi vlagatelj za ministrstvo ne opravljal referenčnega dela.

Iz odločitve o oddaji naročila ni razvidno, da bi naročnik štel, da drugih šest (za naročnika očitno nespornih) referenc ne izkazuje, da vlagatelj zadošča minimalni tehnični sposobnosti (vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da druge reference zadoščajo izkazovanju minimalne tehnične sposobnosti), saj naročnik vlagateljeve ponudbe ni tudi izločil zaradi nepravilnosti (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V taki situaciji je mogoče šteti, da tri izmed nespornih referenc izkazujejo, da vlagatelj dosega minimalno tehnično sposobnost, kot jo je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji. Sporna referenca tako ne vpliva na to, da bi le zaradi nje vlagatelj še izkazoval minimalno tehnično sposobnost oziroma da bi brez nje tega pogoja ne izkazoval. Po oceni Državne revizijske komisije zato ne bi bilo mogoče šteti, da sporna referenca neresnično in zavajajoče prikazuje, da vlagatelj zadošča minimalni tehnični sposobnosti, kot jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Čeprav se je tudi v postopku revizije pred Državno revizijsko komisijo izkazalo, da je sporno referenco potrdil muzej in ne ministrstvo (s čimer je tudi Državna revizijska komisija ugotovila obstoj neskladja v podatkih), pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bilo (glede na podane ugotovitve Državne revizijske komisije v obrazložitvi tega sklepa) naročnikovo ravnanje na podlagi drugega odstavka 77. člena ZJN-2 preuranjeno.

Upoštevajoč predhodno navedeno je Državna revizijska komisija sledila zahtevku za revizijo in skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila št. JR - 17/2008 z dne 24. 7. 2008.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- posvet s stranko - 50 odvetniških točk,
- sestava zahtevka za revizijo âˆ" 1.600 odvetniških točk,
- končno poročilo stranki - 50 odvetniških točk,
- materialni stroški - 2 %,
- 20 % DDV,
- taksa âˆ" 2.500 eurov.

Vlagatelj je v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 25. 9. 2008 zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- posvet s stranko - 50 odvetniških točk,
- sestava sporočila o nadaljevanju postopka - 100 odvetniških točk,
- končno poročilo stranki - 50 odvetniških točk,
- taksa - 2.500 eurov,
- materialni stroški - 2 %,
- 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, glede na vrednost spornega predmeta, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in vrednostjo odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura âˆ" Uradni list RS, št. 114/2006 âˆ" ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] vlagatelju priznala povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 771,12 eurov,
- materialnih stroškov v višini 24 odvetniških točk (2 % od 1.000 odvetniških točk in 1 % od presežka 400 odvetniških točk), povečanih za 20 % DDV, kar znese (zaokroženo na dve decimalki) 13,22 eurov,
- takse v višini 2.500 eurov,
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov,
- materialnih stroškov v višini 1 odvetniške točke (2 % od 50 odvetniških točk), povečanih za 20 % DDV, kar znese (zaokroženo na dve decimalki) 0,55 eurov.

Skupni znesek stroškov, nastalih z revizijo, ki jih priznava Državna revizijska komisija znaša 3.312,43 eurov. Ker pa je Državna revizijska komisija razveljavila zgolj odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa postopka, kot je predlagal vlagatelj, je uspeh ocenila na 50 %, zaradi česar je v tem odstotku prisodila povrnitev stroškov, nastalih z revizijo; torej (zaokroženo na dve decimalki) 1.656,22 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v obsegu nad priznanimi stroški, saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.656,22 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3. 11. 2008

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana,
- odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o. p., d. n. o., Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Lesnina MG oprema, d. d., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran