018-163/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije z izvedbo arhitekturnega natečaja, izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za novogradnjo objekta šole z delavnicami, z zunanjo ureditvijo ter dobava in vgradnja opreme šolski center Ravne na Koroškem" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 12.11.2008

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila št. 4300-618/2008/29 z dne 18.9.2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 10.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.7.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 17.7.2008 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN6020/2008. Dne 27.8.2008 je naročnik izvedel javno odpiranje ponudb, dne 18.9.2008 pa je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila št. 4300-618/2008/29, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z vlogo z dne 6.10.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, saj je zaradi pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti v postopku dopolnjevanja ponudb, ni mogoče obravnavati kot popolne. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki I razpisa zahteval, da ponudnik predloži bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10% ponudbene vrednosti, ki mora biti izstavljena v skladu z vzorcem bančne garancije (razpisni obrazec št. 11). Izbrani ponudnik je bančno garancijo za resnost ponudbe sicer predložil, vendar z veljavnostjo do 7.10.2008, kar je glede na določila razpisa premalo, navaja vlagatelj. Tega se je očitno zavedal tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika pozval, naj dopolni bančno garancijo tako, kot je zahtevano v razpisu. Vlagatelj zatrjuje, da ravnanje naročnika, s katerim je dopustil dopolnitev ponudbe, ni zakonito, saj mora ponudnik zahtevo iz razpisa izpolnjevati že v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe, naknadno pa je mogoče predložiti le dokument, ki dokazuje, da je ponudnik v trenutku poteka roka za predložitev ponudb pogoj že izpolnjeval. Dopolnjevanje se lahko nanaša le na formalne, ne pa tudi na vsebinske nepopolnosti, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da naknadno dopolnjevanje s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Izbrani ponudnik vsebinsko ni izpolnil naročnikove zahteve v zvezi z veljavnostjo bančne garancije, saj je morala le-ta veljati do 4.1.2009, garancija izbranega ponudnika pa je veljala do 7.10.2008. Naročnik je zato ravnal nezakonito, ko je izbranemu ponudniku omogočil spremembo veljavnosti bančne garancije po preteku roka za predložitev ponudb, saj ni šlo za formalno pomanjkljivost. Ponudba izbranega ponudnika na dan oddaje ponudbe dne 28.8.2008 ni izpolnjevala vseh naročnikovih zahtev, banka pa je izdala dopolnitev dne 10.9.2008, torej po poteku roka, navaja vlagatelj, in dodaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena, saj ne gre za odpravo formalne pomanjkljivosti, temveč je naročnik dopustil spremembo bistvenega elementa bančne garancije.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik ravnal nezakonito tudi v primeru dopolnjevanja izjav banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku. Banka izbranega ponudnika je izdala pogojni izjavi, saj je zapisala, da bo izdala bančni garanciji "v skladu s poslovno politiko banke". Takšni izjavi nista skladni z naročnikovo zahtevo, saj sta pogojni, zatrjuje vlagatelj. Tega se je očitno zavedal tudi naročnik, nadaljuje vlagatelj, saj je od izbranega ponudnika po preteku roka za predložitev ponudb zahteval, da obe izjavi dopolni tako, da bosta brezpogojni. To je izbrani ponudnik tudi storil, s tem pa mu je naročnik nezakonito omogočil dopolnitev ponudbe.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 4300-618/2008/29 z dne 18.9.2008, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 15.10.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je strokovna komisija ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovila, da je le-ta predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki vsebuje napačen rok veljavnosti garancije. Iz bančne garancije izbranega ponudnika je bilo sicer možno ugotoviti, da se je ponudnik strinjal z rokom veljavnosti bančne garancije, saj je v garanciji zapisano, da garancija velja vse dotlej, dokler v predmetnem javnem naročilu ne bo izbran ponudnik in do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne predloži bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, zavarovalne police in terminskega plana, vendar pa najmanj še 40 dni po veljavnosti ponudbe. Zato je strokovna komisija ocenila, da je prišlo pri navedbi datuma do napake oz. pomote, vsekakor pa sama ni mogla preveriti, ali ponudnik oz. banka štejeta, da velja datum, ki je bil izpisan v bančni garanciji, ali pa velja tekst, ki določa skrajni rok veljavnosti bančne garancije, ki je v garanciji prav tako zapisan. Glede na različni rok trajanja bančne garancije je strokovna komisija ponudnika pozvala k odpravi formalne nepopolnosti, navaja naročnik. Vlagatelj zato ne more trditi, da je bila veljavnost bančne garancije izbranega ponudnika napačna, saj je bil v tekstovnem delu vsebovan pravilen datum veljavnosti in je bila ponudba v času oddaje pravilna, potrebno je bilo odpraviti le formalno nepopolnost zaradi nejasnosti, navaja naročnik.
Naročnik navaja, da je na enak način ravnal tudi v primeru izjav banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku. Izjavi, ki ju je predložil izbrani ponudnik, sta namreč vsebovali določilo, da se garancija izda v skladu s splošnimi pogoji banke, kar je naročnik štel za formalno nepopolnost ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v času vložitve ponudbe imel zagotovljeno izjavo banke, ki pa je bila formalno nepopolna v delu, kjer je presegala z razpisom določeno vsebino. Naročnik meni, da je dopustno takšno izjavo naknadno predložiti v celoti ali jo le ustrezno dopolniti.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 22.10.2008), je naročnik z dopisom z dne 27.10.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor, ali je slednji ponudbo izbranega ponudnika upravičeno označil kot formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) in posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 omogočil dopolnitev ponudbe. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

Glede na zgoraj zapisana izhodišča je zato treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, ali so napake v bančni garanciji za resnost ponudbe ter izjavah banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, ki jih je predložil izbrani ponudnik, takšne, da je mogoče govoriti le o nepopolnih oz. nejasnih ponudbenih dokazilih, ali takšne, ki jasno kažejo na neizpolnjevanje naročnikovih zahtev v trenutku poteka roka za predložitev ponudb.

Zahteve v zvezi s predložitvijo bančne garancije za resnost ponudb je naročnik določil v točki I Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji (v nadaljevanju: Navodila), kjer je zapisal, da mora ponudnik predložiti originalno garancijo banke za resnost ponudbe v višini 10% ponudbene vrednosti in da mora biti izstavljena v skladu z vzorcem bančne garancije (razpisni obrazec št. 11). V razpisnem obrazcu št. 11 je naročnik določil besedilo bančne garancije za resnost ponudbe, pri čemer je v zvezi z veljavnostjo garancije zapisal naslednje besedilo:

"Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po citiranem javnem naročilu in (v primeru, da je ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, zavarovalne police in terminskega plana, vendar najmanj še 40 dni po veljavnosti ponudbe.

Če od naročnika ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do _, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena."

Glede na zgoraj citirano besedilo vzorca bančne garancije ter ob upoštevanju roka veljavnosti ponudbe (točka C Navodil je zahtevala, da mora biti ponudba veljavna najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil minimalni zahtevani rok veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe 4.1.2009 (o tem sicer med strankama ni spora). Določila razpisne dokumentacije oz. obrazec št. 11 je zato treba razumeti na način, da je tekstovno opredeljeni datum predstavljal naročnikovo zahtevo, ponudnikova banka pa je bila dolžna v konkretno izdani bančni garanciji za resnost ponudbe na za to posebej predvideno mesto s številko jasno zapisati rok veljavnosti, ki ni smel biti krajši od 4.1.2009. Med strankama tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, v katero je njegova banka vpisala datum 7.10.2008, kar ni ustrezalo zahtevi naročnika.

Čeprav naročnik zatrjuje, da gre zgolj za nejasnost, saj naj bi iz bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, izhajala dva datuma (pravilni opisni datum in nepravilni številčni datum), pa Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da naročniku v tem delu ni mogoče pritrditi. Že iz poziva k dopolnitvi vloge z dne 5.9.2008 je razvidno, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k odpravi nejasnosti (v smislu potrditve banke, kateri od dveh različnih datumov je zanjo zavezujoč oz. pravilen), temveč k spremembi bančne garancije za resnost ponudbe. Naročnik je namreč v tabeli, v kateri je naštel zahtevane dopolnitve, najprej citiral svojo zahtevo ("bančna garancija ne sme biti krajša od 40 dni od poteka veljavnosti ponudbe"), potem pa je opredelil vsebino zahteve za dopolnitev na naslednji način: "Ponudnik se pozove, da predloži ustrezno bančno garancijo z ustrezno veljavnostjo le-te, skladno z razpisno dokumentacijo." Dejstvo, da pri naknadnemu dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni šlo zgolj za pojasnjevanje pravilnega datuma veljavnosti, temveč za spremembo bančne garancije, je toliko bolj razvidno iz dopolnitve njegove ponudbe z dne 10.10.2008. V dodatku št. 1, ki ga je izdala banka izbranega ponudnika, je namreč zapisano, da banka s tem dodatkom:

"spreminja naslednja določila garancije za resnost ponudbe št. 1048791 z dne 26.08.2008

Novi rok veljavnosti: 04.01.2009

Vsi ostali pogoji garancije št. 1048791 z dne 26.08.2008 ostanejo nespremenjeni in še naprej v veljavi."

Banka izbranega ponudnika v dopolnitvi ponudbe torej izrecno navaja, da spreminja prvotno izdano bančno garancijo za resnost ponudbe, iz česar je razvidno, da je bila prvotno predložena bančna garancija zaradi izrecno zapisanega datuma 7.10.2008 neustrezna. Iz ravnanja banke izbranega ponudnika je tako nesporno, da je banka prvotno predloženo bančno garancijo datirala na 7.10.2008 in da je ta datum (ne pa morebiti datum, ki bi lahko posredno izhajal iz tekstovnega dela garancije) štela za zanjo zavezujoč in pravilen rok veljavnosti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je šlo v primeru dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika za naknadno spreminjanje (in ne pojasnjevanje) vsebine ponudbenega dokumenta s kasneje nastalimi dejstvi (novim datumom veljavnosti jamčevanja banke), kar ni mogoče opredeliti kot dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena in 78. člena ZJN-2.

Podobno kot zgoraj gre ugotoviti tudi v primeru dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izjavi banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku. Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo obeh spornih izjav določil v točki J in K Navodil, kjer je zapisal, da mora ponudnik predložiti originalno izjavo banke, da bo izdala garancijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti, ki jo bo izbrani izvajalec predložil v 10 dneh po podpisi pogodbe (točka J), ter izjavo banke, da bo izdala garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10% pogodbene vrednosti, ki jo bo izvajalec predal naročniku do izstavitve končne situacije (točka K). Za obe izjavi je naročnik določil, da morata biti izdani v skladu z vzorcema bančnih garancij, kot sta bila določena v obrazcu 12.a oz. 13.a razpisne dokumentacije, izjavi pa je bila banka dolžna podati na razpisnih obrazcih 12 oz. 13. V vzorcih obeh bančnih garancij je naročnik predvidel besedilo garancij, pri čemer je med drugim zapisal, da mora banka izdati nepreklicno in brezpogojno garancijo. V obrazcih izjave je naročnik predvidel besedilo izjav banke, da bo izdala obe garanciji skladno z vzorcema bančnih garancij iz razpisne dokumentacije. Iz navedenih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev v razpisni dokumentaciji predpisanih izjav banke o tem, da bo izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za odpravo napak ter kvalitetno in pravočasno izvedbo del, pri čemer sta morali biti izjavi podani na obrazcih št. 12 in 13, v katerih naročnik ni predvidel nobenih zadržkov ali dodatnih pogojevanj.

Enako razumevanje razpisne dokumentacije izhaja tudi iz poziva naročnika izbranemu ponudniku z dne 5.9.2008, s katerim je slednjega pozval k dopolnitvi ponudbe, saj je v delu, ki se nanaša na dopolnjevanje obeh spornih izjav, zapisal: "V ponudbi izvajalca je v izjavi banke navedeno, da bo bančna garancija za dobro in pravočasno izvedbo del izdana skladno s splošnimi pogoji banke, kar za naročnika ni sprejemljivo. Ponudnika se pozove, da predloži ustrezno bančno garancijo, ki ne sme vsebovati dodatnih pogojev banke." Na podlagi navedenega poziva je izbrani ponudnik dopolnil svojo ponudbo z novima izjavama banke o izdaji garancije za odpravo napak in garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, ki sta sicer obe nepogojni, saj ne vsebujeta več s strani izbranega ponudnika oz. banke dodanega zadržka, da bo garancija izdana "v skladu s poslovno politiko Abanke", vendar sta obe izdani 10.9.2008, torej po izteku roka za predložitev ponudb. Iz navedenega je razvidno, da tudi v tem primeru ni šlo za dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe v smislu pojasnjevanja ali dopolnjevanja formalnih pomanjkljivosti, temveč za vsebinsko spremembo ponudbenih dokumentov s kasneje nastalimi dejstvi (z novo, tokrat brezpogojno izjavo banke), kar z vidika določbe 78. člena ZJN-2 v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni dopustno.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila št. 4300-618/2008/29 z dne 18.9.2008.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi stroške, nastale z revizijo, in sicer 10.000,00 EUR za takso ter 2% materialnih stroškov. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni in specificirani stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse 10.000,00 EUR. Materialnih stroškov v višini 2% Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj vlagatelj ni specificiral, kateri materialni stroški so mu nastali, pavšalna priglasitev materialnih stroškov pa je v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) možna le v primeru, ko vlagatelja zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.11.2008


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










































Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana
- VEGRAD d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje
- Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran