018-161/2008 Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za novogradnjo Upravnega centra Jesenice" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komunaprojekt d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2008

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 24.9.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil dne 10.6.2008 pod številko objave JN4689/2008, dne 12.6.2008 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2008/S 113-151618.

Naročnik je z dopisom z dne 13.8.2008 (ki ga je vlagatelj prejel 14.8.2008) vlagatelja pozval, da naj do 18.8.2008 do 9.00 ure dopolni svojo ponudbo, saj je naročnik pri njenem pregledu ugotovil, da je formalno nepopolna.

Vlagatelj je dopolnitev ponudbe naročniku posredoval 16.9.2008 (naročnik je dopolnitev ponudbe prejel 17.9.2008).

Naročnik je 16.9.2008 sprejel Odločitev o oddaji naročila, iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudnikom Lineal d.o.o., Inženiring Biro Maribor d..o.o. in Studio Kalamar d.o.o., ki so oddali skupno ponudbo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik izločil, ker se vlagatelj do določenega roka ni odzval na njegovo zahtevo po dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.9.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik svojo odločitev o oddaji naročila razveljavi in po kriteriju cenovno najugodnejšega ponudnika izbere njega. Vlagatelj zatrjuje, da je podatke, zahtevane s strani naročnika v dopisu z dne 13.8.2008, bodisi že dostavil bodisi jih ni mogel dostaviti. Tako vlagatelj navaja, da je v dokumentu "Izjava - potrdilo reference" priložil 5 (pet) izjav - referenc, izmed katerih najmanj iz dveh referenc nedvomno izhaja, da je šlo za dejavnost projektiranja za pisarniške namene. Ob tem sta v rubriki reference priloženi tudi dve izjavi iste pravne osebe, Republike Slovenije, pri čemer bi naročnik kot subjekt, ki stopa v pravna razmerja kot ista pravna oseba, ki je dala reference, lahko vedel oz. bi moral vedeti, da je vlagatelj v tem obdobju projektiral objekte, ki so v lasti Republike Slovenije.
Glede naročnikove zahteve, da naj vlagatelj določi vrednost (ceno) na enoto pri izdelavi IDZ in maket v treh variantah, čeprav je vlagatelj vnesel skupno vrednost za 3 variante, vlagatelj meni, da izdelave idejne zasnove ni mogoče šteti kot blago, ki bi ga lahko šteli na enoto, saj gre za intelektualno stvaritev in ugovarja takšnemu stališču naročnika. Po mnenju vlagatelja je predložitev IDZ v treh variantah delo, ki je med seboj povezano, tako da točnih razmejitev med posameznimi fazami zasnove med variantami ni mogoče določiti.
Vlagatelj v zvezi z naročnikovo zahtevo, da naj vlagatelj svojo ponudbo dopolni z obrazcem BON-2 oziroma BON-1 in potrdilom o solventnosti, navaja, da je bila naročnikova zahteva po predložitvi potrdila o solventnosti v razpisni dokumentaciji gramatikalno nenatančno zapisana, saj jo je mogoče razumeti na dva načina. Iz dikcije v razpisu ni jasno razvidno, da so bile tudi gospodarske družbe dolžne nabaviti potrdilo, še posebej, ker je le-to vsebovano v BON-2.
Kljub vsemu je vlagatelj zahteve vso manjkajočo dokumentacijo poslal naročniku, ki jo je prejel z zamudo. Pri tem vlagatelj meni, da rok, ki ga je določil naročnik za dopolnitev ponudbe, ni prekluziven, in bi naročnik moral upoštevati, da dopolnitev manjkajoče dokumentacije ni bila odvisna le od vlagatelja, ampak je manjkajočo dokumentacijo iskal še pri drugih institucijah. Ker je vsa manjkajoča dokumentacija prispela k naročniku pred samo izbiro o oddaji naročila, bi moral naročnik upoštevati tudi ponudbo vlagatelja. Naročnik zahteva povračilo stroškov v višini 2.500,00 EUR za vplačano takso.

Naročnik je 13.10.2008 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v ponudbi, v obrazcu Prijava, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije, pri seznamu opravljenih storitev ponudnika, pod točko 2 - Reference, navedel vrsto del, iz katerih ni bilo razvidno, da se reference nanašajo na izkušnje iz zahtevanega področja (izkušnje pri izdelavi najmanj dveh kvalitetno izvedenih projektov s področja izdelave projektne dokumentacije za poslovne objekte - pisarniška dejavnost, katerih površina presega 2000 m2), prav tako pa iz izpolnjenih in potrjenih obrazcev Izjava - Potrdilo reference ni bila razvidna ustreznost referenc. Nepopolnost vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil tudi v predračunu, zato je vlagatelja pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Ker vlagatelj v roku, ki ga je določil naročnik, ponudbe ni dopolnil, je moral naročnik v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) njegovo ponudbo izločiti. Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vsebino obrazca Predračun, naročnik ugotavlja, da se te pripombe nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, zaradi česar jih ni obravnaval. Enako je naročnik ugotovil tudi glede navedb o nejasnosti razpisne dokumentacije glede predložitve potrdila o solventnosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.10.2008 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je izrazil svoje nestrinjanje z naročnikovimi argumenti za zavrnitev njegovega zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 27.10.2008 odstopil zahtevek za revizijo skupaj s preostalo dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta nepopoln, saj ni vseboval potrdila o plačilu takse skladno z 22. členom ZRPJN, zato je dne 28.10.2008 s sklepom št. 018-161/2008-3 vlagatelja pisno pozvala k predložitvi le-tega. Vlagatelj je zahtevano dokazilo predložil 4.11.2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v predmetnem postopku je sporno: 1) ali je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar je bil na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 dolžan pozvati vlagatelja na njeno dopolnitev, in 2) če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo zato, ker ta svoje ponudbe ni dopolnil v roku, ki ga je naročnik postavil v pozivu na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe.

ZJN-2 v 80. členu naročniku nalaga, da mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne ("popolna ponudba" je v 16. točki 2. člena ZJN-2 definirana kot "â??tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna"). Ne sme pa naročnik izločiti ponudbe zaradi njene formalne nepopolnosti (formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer zaradi nebistvene formalne pomanjkljivosti ponudba ni formalno nepopolna), če ponudniku prej ne dopusti in omogoči dopolnitev take ponudbe. To dolžnost naročniku nalaga 78. člen ZJN-2, kjer je zapisano, da mora naročnik v primerih, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe, pri čemer od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 še določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V postopku oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je ta v delu referenc, predračuna in neporavnanih obveznosti vlagatelja formalno nepopolna. Zato je vlagatelja z dopisom z dne 13.8.2008 pozval na dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj meni, da ga naročnik ne bi smel pozvati na dopolnitev v delu referenc, saj naj bi vsaj iz referenc za računalniški center NKBM, za projektiranje poslovnega in trgovskega centra Planet TUš Kranj in za policijsko postajo Maribor 1 izhajalo, da je šlo za dejavnost projektiranja za pisarniške namene. Vlagatelj je priložil tudi dve izjavi iste pravne osebe, Republike Slovenije (sicer različnih ministrstev), pri čemer bi naročnik kot subjekt, ki stopa v pravna razmerja kot ista pravna oseba, ki je dala reference, lahko vedel oziroma bi moral vedeti, da je vlagatelj v tem obdobju projektiral objekte z zahtevano pisarniško dejavnostjo.

Naročnik je v 1. točki oddelka 9.1.3 (Tehnični pogoji oziroma sposobnost) Povabila in razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODPDJ-6/2008 (v nadaljevanju: Povabilo) od ponudnika zahteval: "Ponudnik mora izkazati izkušnje pri izdelavi projektne dokumentacije za poslovne objekte - pisarniška dejavnost, katerih površina je znašala med 2000 in 2500 m2 najmanj 2 (dvema) kvalitetno in pravočasno izvedenima projektoma s tega področja v zadnjih 3 (treh) letih.
DOKAZILO: Potrdilo naročnika, da so bila navedena dela izvedena kvalitetno in pravočasno."
V ta namen je moral ponudnik ponudbi priložiti seznam opravljenih storitev ponudnika v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe v zvezi s storitvami, ki so predmet javnega naročila (Obrazec "Prijava", 2. Predračun), in kateremu je moral obvezno priložiti obrazec "Izjava - potrdilo reference". Na tem obrazcu je potrjevalec reference moral potrditi, da je družba ponudnika zanj "izdelala projektno dokumentacijo PGD, PZI za poslovne objekte - pisarniška dejavnost, katerih površina je znašala med 2000 in 2500 m2â??"

Vlagatelj je v svoji ponudbi na seznam opravljenih storitev uvrstil pet referenčnih del ter za vsako od njih priložil tudi "Izjavo - potrdilo reference". Vendar pa tako iz seznama kot tudi iz izjav - potrdil referenc ni mogoče razbrati, da gre za pisarniško dejavnost. Iz vseh petih referenčnih del gre razbrati, da gre za projektiranje (PGI, PZI) raznih objektov (telovadnica, potniški terminal letališča, računalniški center, trgovski kompleks, policijska postaja), ne pa tudi, da gre za pisarniško dejavnost. Prav tako iz priloženih izjav ni razvidno, da gre za objekte, katerih površina je znašala med 2000 in 2500 m2. Vlagatelj je sicer pripisal seznamu referenc, da gre za kvadrature poslovnih površin nad 2000 m2, a referenčni naročniki na izjavah - potrdilo reference tega niso potrdili. In glede na izrecno zahtevo naročnika, da mora ponudnik za vsako od referenčnih del priložiti tudi obrazec "Izjava - potrdilo reference", katerega vsebina je bila jasno opredeljena, bi moral vlagatelj poskrbeti za to, da bi bile izjave referenčnih naročnikov ustrezno izpolnjene. Vendar pa vlagatelj kljub dejstvu, da je na svojem seznamu referenčnih del zapisal, da vsebina referenčnih izjav odgovarja zahtevanemu obrazcu, vsebine obrazca "Izjava - potrdilo reference" ni v celoti ponovil. Na referenčnih izjavah, ki jih je priložil, manjkata podatka o tem, da je pri referenčnih delih šlo za pisarniško dejavnost in da je površina ustrezala zahtevani - med 2000 in 2500 m2.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da so referenčne izjave, ki jih je predložil vlagatelj, pomanjkljive, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja v tem delu označil za formalno nepopolno in ga skladno z 78. členom ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe v tem delu. Ker gre v konkretnem primeru za pomanjkljivost pri dokazilih, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnega pogoja (reference), je zaradi takšne pomanjkljivosti ponudba nepopolna v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, prav tako pa njena dopolnitev v tem delu ne vpliva na drugačno razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ker je Državna revizijska komisija pritrdilno odgovorila na zgoraj prvo postavljeno vprašanje, je morala presoditi še, kakšne so posledice za vlagatelja, ki kljub roku za dopolnitev ponudbe le-te pravočasno ni dopolnil.

V konkretnem primeru je naročnik vlagatelja 14.8.2008 pozval, da naj do 18.8.2008 do 9.00 ure dopolni svojo ponudbo z zahtevanimi podatki in ga opozoril, da bo v primeru, da tega do navedenega roka ne bo storil, njegovo ponudbo izločil. Vlagatelj ponudbe do postavljenega roka ni dopolnil, pač pa je dopolnitev ponudbe naročniku poslal šele 16.9.2008 (naročnik jo je prejel 17.9.2008). Očitno je, da naročnik vlagateljeve dopolnitve ponudbe ni prejel do sprejema Odločitve o oddaji naročila, kot to zatrjuje vlagatelj, saj je le-to sprejel 16.9.2008, dopolnitev ponudbe pa je prejel naslednji dan. Tudi, če bi dopolnitev ponudbe do naročnika prispela pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, pa vendar po preteku roka, določenega za dopolnitev ponudbe, naročnik glede na izrecno in jasno določbo v 1. odst.78. člena ZJN-2 take dopolnitve ne bi smel sprejeti, ampak bi moral ponudbo, na katero se prepozna dopolnitev nanaša, izločiti. Zato je zmotno stališče vlagatelja, da je imel možnost predložiti zahtevana dokazila do izdaje odločitve o oddaji naročila in ne glede na potek roka. ZJN-2 namreč zavezuje naročnika, da ponudnika, ki v postavljenem roku ponudbe ustrezno ne dopolni (ali je sploh ne dopolni), izloči. Čeprav rok za dopolnitev ponudbe ni zakonsko določen, ampak gre v tem primeru za rok, ki ga določi naročnik, ga mora vlagatelj kljub temu upoštevati.

S stališčem vlagatelja, da bi moral naročnik pri določitvi roka upoštevati tudi okoliščino, da dopolnitev manjkajoče dokumentacije ni bila odvisna le od vlagatelja, ampak tudi od tretjih oseb, pri katerih je iskal manjkajočo dokumentacijo, se strinja tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je vlagatelju postavil izredno kratek rok za dopolnitev ponudbe - glede na to, da je vlagatelj zahtevo za dopolnitev ponudbe prejel 14.8.2008, ponudbo pa je moral dopolniti do 18.8.2008 do 9.00 ure. To pomeni, da je vlagatelj glede na vmesni praznik (15.8.2008) in vikend (16. in 17.8. 2008) za dopolnitev ponudbe imel na razpolago samo en delovni dan (14.8.2008). Vendar pa navedeno na samo obveznost vlagatelja, da spoštuje postavljeni rok, v konkretnem primeru ne vpliva. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, vlagatelj na naročnikov poziv za dopolnitev ponudbe ni odreagiral na način, s katerim bi si lahko rok za dopolnitev ponudbe podaljšal. Vlagatelj od prejema poziva za dopolnitev ponudbe (14.8.2008) vse do posredovanja dopolnitve ponudbe naročniku (17.9.2008) ni storil ničesar, s čimer bi si utegnil izboriti možnost podaljšanja roka za dopolnitev ponudbe. Tako bi npr. lahko naročnika prosil za podaljšanje roka z obrazložitvijo, da za pridobitev novih referenčnih potrdil potrebuje več časa, oziroma bi lahko (če naročnik prošnji za podaljšanje roka ne bi ugodil) zoper postavljen rok (še pred potekom roka, ko nastopi zakonsko predvidena posledica - izločitev ponudbe zaradi neustrezne dopolnitve ponudbe) vložil tudi zahtevek za revizijo. Neaktivnost (oziroma prepozna aktivnost) vlagatelja pa je pripeljala do posledice, na katero je naročnik vlagatelja opozoril že v pozivu na dopolnitev ponudbe in je tudi zakonsko določena, torej izločitev vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati naročnikovega neskladja z določbo 1. odst. 78. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil zaradi njene nepravočasne dopolnitve.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z določili ZJN-2, ko je njegovo ponudbo v skladu s 1. odst. 78. člena ZJN-2 izločil zaradi prepozne dopolnitve ponudbe v delu, ki se nanaša na reference, se ni spuščala v presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja glede zahtevane dopolnitve vlagateljeve ponudbe pri predračunu in njegovih neporavnanih obveznosti. Namreč, niti morebitna ugotovitev njihove utemeljenosti ne bi mogla doseči razveljavitve naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe zaradi nepravočasne predložitve ustreznih referenc, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila z dne 16.9.2008.

Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev revizijski zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove Odločitve o oddaji naročila, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega zahtevka zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Zato je Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.11.2008

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan,univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
â"˘ Komunaprojekt d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor
â"˘ Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
â"˘ Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran