018-147/2008 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prenova informacijskega sistema" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Normacom, d.o.o., Stegne 7, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Barbara Knez, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.10.2008 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 15.9.2008, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1.8.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Prenova informacijskega sistema", in sicer po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis je naročnik dne 1.8.2008 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN6624/2008, dne 5.8.2008 pa še v prilogi Uradnega lista EU, in sicer pod številko objave 2008/S 150-202283.

Na dan poteka roka za oddajo ponudb, dne 15.9.2008, vendar pred potekom tega roka, je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo (brez datuma).
V revizijskem zahtevku vlagatelj napada pogoj za priznanje sposobnosti ponudnikov, ki ga je naročnik določil v točki 6b) Obrazca 1 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem zahteva, da ponudniki priložijo "dokazilo, da je ponudnik opravil vsaj eno inštalacijo informacijskega sistema v slovenski bolnišnici". Na strani 19 je naročnik definiral tudi referenčni pogoj, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, če želi sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, in sicer: "Ponudnik mora imeti vsaj eno inštalacijo informacijskega sistema v slovenski bolnišnici (bolnišnični informacijski sitem za administrativno obravnavo bolnika, podporo procesov zdravljenja in obračun storitev)". Vlagatelj je mnenja, da zahteva po takšni referenci ni povezana s predmetom naročila, postavljena pa naj bi bila zgolj zato, da se neupravičeno omeji konkurenca med ponudniki ter da se določenim ponudnikom prepreči sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, druge ponudnike pa neopravičeno preferira. Predmet naročila naj bi bile namreč storitve, zahtevana referenca pa se nanaša na produkt oz. blago. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da naročnik ne kupuje informacijskega bolnišničnega sistema (torej produkta), saj tak sistem že ima, temveč bo naročnik izvedel le prenovo obstoječega informacijskega sistema. Naročnik po mnenju vlagatelja konkurenco dodatno omejuje z zahtevo, da se mora referenca nanašati na instalacijo v slovenski bolnišnici. Ureditev obračunskega sistema in sistema kategorizacije zdravstvene nege naj bi bila sledeč vlagatelju namreč primerljiva z ureditvami v drugih državah EU, zaradi tako postavljene omejitve pa naj vlagatelj v postopku tudi ne bi mogel sodelovati s svojim tujim partnerjem, ki naj bi bolnišnični informacijski sistem instaliral v eni izmed držav EU. Kot naslednje vlagatelj izpostavlja, da naj bi omenjena zahteva po referenci neupravičeno omejevala konkurenco tudi zato, ker omejuje sodelovanje tistih ponudnikov, ki imajo izkušnje z informacijskim sistemom oz. tehnologijo, kot jo ima naročnik. V kolikor naj bi namreč sposobnost za izvedbo naročila lahko ponudnik izkazal z inštalacijo bolnišničnega informacijskega sistema, ki ni nujno v kakršnikoli povezavi z obstoječim sistemom naročnika, bi morala biti po mnenju vlagatelja sposobnost za izvedbo tega naročila priznana tudi ponudnikom, ki z referenčnimi potrdili lahko izkažejo, da imajo izkušnje s programiranjem v tehnologiji, ki bo uporabljena pri prenovi sistema.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naročnikovo obvestilo o predmetnem naročilu ter razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo razveljavita. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka, ki jih priglaša v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 popr.), 67/2008; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za sestavo revizijskega zahtevka, v višini 2% od navedene protivrednosti za materialne stroške ter v višini 5000 EUR za takso za zahtevek za revizijo. Na navedene stroške vlagatelj priglaša tudi 20% DDV.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 2.10.2008, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da v konkretnem javnem naročilu razpisuje storitve, ki vključujejo vse elemente izgradnje novega bolnišničnega informacijskega sistema po metodi "življenjskega cikla"; končna ponujena rešitev naj bi bil tako izdelek/produkt/program, ki bo v lasti naročnika in ne dobavitelja. Po oceni naročnika naj bi navedeno rešitev v postopku konkurenčnega dialoga lahko predlagal, izdelal in implementiral samo prijavitelj/ponudnik, ki ima vsebinsko znanje o bolnišničnih informacijskih sistemih in vsekakor tudi o slovenskem obračunu zdravstvenih storitev, zato je naročnik med pogoji razpisne dokumentacije navedel tudi za vlagatelja sporno zahtevo po referenci. Naročnik dalje navaja, da ne drži trditev vlagatelja, da naj bi naročnik po prenovi obstoječi sistem obdržal. Slednji temelji na tehnološki zastarelosti tako glede načina razvoja rešitve (brez ustrezne sistemske dokumentacije), kot tudi glede zastarele platforme, na kateri se izvaja navedena rešitev. Novi informacijski sistem, ki bo moral vključevati tudi določene procesne spremembe (reinženiring procesov) ter ustrezno sistemsko in uporabniško izkušnjo, bo sledeč naročniku nadomestil obstoječi sistem. Glede očitka o diskriminiranju ponudnikov, ki imajo izkušnje z naročnikovim informacijskim sistemom oz. tehnologijo, naročnik pojasnjuje, da se v načelu strinja z vlagateljevo ugotovitvijo, da morajo funkcionalnosti nove rešitve temeljiti na potrebah naročnikovega delovnega procesa. Iz tega razloga predmet razpisa niso samo programerske rešitve, ampak analiza, "design", razvoj in implementacija rešitve (tudi definiranje "inputov" in "outputov"), ki je le delno dokumentirana in dopolnjevana, saj je bila razvita v letu 1994. Naročnik ob zapisanem dodaja še, da je nov bolnišnični sistem, ki ga namerava naročnik uvesti s predmetnim javnim naročilom, vezan na obračunski sistem v Republiki Sloveniji. S tem v zvezi naročnik poudarja, da obračunski sistemi oz. obračunski modeli na področju akutne bolnišnične obravnave v posameznih državah EU niso enaki temveč so lahko zgolj podobni in so le osnovna načela definiranja in oblikovanja obračunskih enot lahko podobna (gre za inačice "DRG" sistemov, ki jih evropske države specifično uporabljajo na področju akutne bolnišnične obravnave). Naročnik dalje poudarja, da v EU ni enotnega modela za kategorizacijo zdravstvene nege in da države uporabljajo različne modele in različne stopenjske lestvice. Model kategorizacije zdravstvene nege zajema tudi izračun kadrovskih normativov, zlasti to pa ni primerljivo z drugimi državami EU, ker je vezano na različne kompetence (kdo sme kaj delati v procesu zdravstvene nege). Pristojnosti v Republiki Sloveniji so drugačne oziroma različne, kot v drugih državah. Poznavanje obstoječega obračunskega modela zdravstvene nege v Republiki Sloveniji po mnenju naročnika izhaja le od ponudnikov, ki so tak postopek v kateri od slovenskih bolnišnic že izvedli, zato je tak pogoj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila objektivno opravičljiv in nujen. Naročnik ob tem izpostavlja še zahtevnost predmeta javnega naročila, pri čemer poudarja potrebo po tem, da ponudniki poznajo analizo, razvoj in implementacijo sistemov, kar je tudi predmet zahtevane reference. Naročnik dodaja tudi, da je predmetno javno naročilo mogoče izvesti v obliki skupnih ponudb oziroma s podizvajalci, tudi dejstvo, da je prejel štiri prijave potencialnih kandidatov, pa po mnenju naročnika nakazuje, da razpisani pogoj ni nepovezan in nesorazmeren s predmetom javnega naročila. Kot slednje naročnik izraža dvom v aktivno legitimacijo vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka, pri čemer izpostavlja dejstvo njegove vložitve 12 minut pred časom odpiranja prijav.

Z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 7.10.2008, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi in se odzval na argumente iz naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku, ob tem pa je navajal tudi nova dejstva in domnevne kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Vlagatelj je v svoji vlogi priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 2250 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

V prilogi dopisa z dne 9.10.2008 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi, s katero je naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo (vloga brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 7.10.2008), navajal nova dejstva in domnevne kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. V omenjeni vlogi tako med drugim izpostavlja domnevno napačen pristop k prenovi naročnikovega informacijskega sistema, kot sporno ocenjuje domnevno neaktivnost naročnika pri definiranju predmeta javnega naročila, zatrjuje omejevanje konkurence že zgolj s samim naročnikovim pristopom k izvedbi naročila itd.
Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-008/2007, 018-201/2007, 018-127/2008 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 7.10.2008, pa jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala, do v tej vlogi na novo podanih navedb o domnevnih kršitvah v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa se ni meritorno opredeljevala.


Državna revizijska komisija v zvezi z samo vsebino zadeve ugotavlja, da je med strankama v zadevi spor glede dopustnosti ene od zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, s katero naročnik ugotavlja usposobljenost prijaviteljev/ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre tako ugotoviti, da je naročnik na strani 14 le-te, pod točko 6b), kot dokaz o izpolnjevanju pogoja "Izdelava prijave na podlagi naročnikovih ciljev in okvirnih strokovnih zahtev naročnika" predvidel:

"priloženo dokazilo, da je ponudnik opravil vsaj eno inštalacijo informacijskega sistema v slovenski bolnišnici (priložena mora biti izjava bolnišnice)".

Na strani 19 razpisne dokumentacije pa je pod naslovom "Cilji in okvirne strokovne zahteve za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema" in razdelkom "Reference" naročnik določil še: "Ponudnik mora imeti vsaj eno inštalacijo informacijskega sistema v slovenski bolnišnici (bolnišnični informacijski sistem za administrativno obravnavo bolnika, podporo procesov zdravljenja in obračun storitev)".

Vlagatelj meni, da zgoraj navedena zahteva (pogoj) ni povezana s predmetom naročila, da krajevno diskriminira ponudnike ter da tudi sicer neopravičeno omejuje konkurenco. Naročnik meni, da je zgornja zahteva objektivno opravičljiva in nujna v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v okviru obravnave zgornjega spora najprej preverila vlagateljeve revizijske navedbe, po katerih naj sporna zahteva po referenci ne bi bila povezana s predmetom naročila.
Predmet obravnavanega postopka oddaje javnega naročila je "Prenova informacijskega sistema". V okviru tega postopka naročnik od ponudnikov zahteva prenovo obstoječega sistema v vsebinah, kot so opredeljene v poglavju "Cilji in strokovne zahteve za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema" in obsegajo med drugim: omogočanje odčitavanja kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) oz. po uvedbi on-line KZZ direktno pridobivanje podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje; uporabo skupnih šifrantov, ki so v uporabi pri naročniku, zagotavljanje dostopa do skupnih šifrantov lokalnim informacijskim sistemom preko standardiziranih vmesnikov; izračunavanje skupno primerljivih primerov; zagotavljanje obračuna za bolnišnična zdravljenja in ambulantne obiske po pravilih ZZZS za zavarovane osebe in samoplačnike; zagotavljanje elektronskega pošiljanja računov, poročil in specifikacij plačnikov v skladu z navodili ZZZS in komercialnih zavarovalnic, zagotavljanje elektronskega vodenja čakalne knjige in čakalnih vrst; zagotavljanje podpore kategorizacije zdravniške nege; zagotavljanje podpore upravljanju z bolniškimi posteljami, omogočanje elektronskega naročanja preiskav in sprejem izvidov v centralne laboratorije; zagotavljanje zbiranja in izmenjevanja podatkov v skladu z opredeljenimi metodološkimi navodili itd.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj opredeljenih vsebin predmeta javnega naročila ugotavlja, da je naročnikova zahteva po referenci za "vsaj eno inštalacijo informacijskega sistema v slovenski bolnišnici" povezana s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da iz besedila zahteve po omenjeni referenci v nasprotju z revizijskimi navedbami vlagatelja ne izhaja, da se ta (nujno) nanaša na dobavo blaga. Pojem "inštalacija" je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Anton Bajec in drugi, DZS, Ljubljana, 1995) namreč opredeljen kot "načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava", v kontekstu domnevno sporne naročnikove zahteve pa ga gre tako lahko razumeti tudi kot zahtevo po referenci za storitev, vezano na "namestitev" bolnišničnega informacijskega sistema (in ne po dobavi novega informacijskega sistema, kot to navaja vlagatelj). To pa po mnenju Državne revizijske komisije zagotovo je storitev, povezana s predmetom javnega naročila, kot je opredeljen zgoraj. Ob navedenem Državna revizijska komisija kot prepričljive opredeljuje argumente naročnika, da končni produkt predmetnega javnega naročila tudi sicer ne bo le skupek storitev, kot to v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj, temveč skupna rešitev, v obliki izdelka, produkta oz. programa, ki naj bi dejansko nadomestil obstoječ, zastarel sistem. Do takšne rešitve pa naj bi naročnik, sledeč razpisni dokumentaciji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi ugotovljene zahtevnosti predmeta javnega naročila prišel šele na podlagi usklajevanja med njim in kandidati glede strokovnih zahtev, pa tudi glede definiranja javnega naročila, čemur je izbrani postopek oddaje javnega naročila (konkurenčni dialog) tudi namenjen. Državna revizijska komisija izhajajoč iz navedenega vlagateljevim revizijskim navedbam o nepovezanosti zanj sporne zahteve po referenci s predmetom javnega naročila ne priznava utemeljenosti.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve revizijske navedbe, skladno s katerimi naj bi bila zahteva po referenci sporna tudi zato, ker se nanaša na instalacijo v slovenski bolnišnici.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da zaradi zanj sporne zahteve v postopku "ne more sodelovati s svojim tujim partnerjem, ki je bolnišnični informacijski sistem instaliral v eni izmed držav EU". S tem v zvezi Državna revizijska komisija pripominja, da lahko vlagatelj v primeru nameravane predložitve skupne ponudbe zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZRPJN, vloži le skupaj z vsemi partnerji v nameravani skupni ponudbi. V konkretnem primeru je vlagatelj revizijski zahtevek vložil sam, zato za vsebinsko obravnavo njegovih navedb o domnevnem tujem partnerju, s katerim naj v postopku ne bi mogel sodelovati, pogoji niso izpolnjeni, saj vlagatelj v zvezi z zatrjevano kršitvijo, ki naj bi jo to dejstvo povzročalo, ne izkazuje možnosti nastanka škode.

Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja, da je naročnik svojo zahtevo po referenci, ki naj bi bila pridobljena v "slovenski bolnišnici" obsežno argumentiral pojasnjujoč specifike ureditve sistema kategorizacije in obračuna zdravstvene nege v Republiki Sloveniji ter razlike med modeli ureditve v Republiki Sloveniji in v drugih državah, medtem ko vlagatelj zgolj pavšalne trditve o tem, da je "ureditev obračunskega sistema in sistema kategorizacije zdravstvene nege v Sloveniji primerljiva z ureditvami v drugih državah EU", ni podkrepil s prav nikakršno obrazložitvijo ali relevantnimi dokazili. Iz navedenih razlogov na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja tudi v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ne bi bilo mogoče priznati utemeljenosti.


Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj bi sporna zahteva naročnika po referenci neupravičeno omejevala konkurenco tudi zato, ker naj bi omejevala sodelovanje tistih ponudnikov, ki imajo izkušnje z informacijskim sistemom, kot ga ima naročnik.

V zvezi z zgornjim Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj z na tem mestu obravnavanimi revizijskimi navedbami nedopustno uveljavlja pravno varstvo v interesu tretjih oseb; navaja namreč, da bi moralo biti omogočeno sodelovanje v postopku tudi ponudnikom, ki imajo izkušnje z informacijskim sistemom, kot ga ima naročnik, pri čemer pa nikjer ne zatrjuje ali izkazuje, da med takšne ponudnike sodi tudi sam. Skladno z določili ZRPJN lahko pravno varstvo v revizijskem postopku ponudniki uveljavljajo le v varstvo svojih pravic in interesov, medtem ko lahko pravno varstvo v javnem interesu uveljavljajo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence (drugi odstavek 9. člena ZRPJN). Posledično gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne izkazuje, da bi mu lahko v zvezi z zatrjevano kršitvijo nastala kakršnakoli škoda ter tako niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo njegovih navedb o tem, da naj bi sporna zahteva po referenci omejevala sodelovanje tistih ponudnikov, ki imajo izkušnje z informacijskim sistemom, kot ga ima naročnik.

Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija tudi na tem mestu pripominja, da vlagatelj za nobeno od svojih revizijskih navedb, s katerimi argumentira obstoj na tem mestu obravnavane domnevne kršitve (npr. tehnologija delovanja obstoječih bolnišničnih sistemov naj ne bi temeljila na 3-nivojski arhitekturi, ki jo zahteva naročnik, v drugih bolnišnicah naj bi bili v uporabi "povsem drugi produkti" itd.) ni predlagal ali priložil nobenega relevantnega dokazila (vlagatelj kot dokazila v celotnem revizijskem zahtevku predlaga zgolj vpogled v razpisno dokumentacijo, vpogled v objavo obvestila o naročilu ter vpogled v sodni register za družbo vlagatelja). Iz navedenih razlogov ter upoštevajoč naročnikove argumente v zadevi na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja tudi v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu ne bi bilo mogoče priznati utemeljenosti.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja zanj spornega referenčnega pogoja oz. razpisne dokumentacije in objave (obvestila o naročilu) predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev revizijski zahtevek brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 15.9.2008, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.10.2008



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- Odvetnica Barbara Knez, šestova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran