018-137/2008 Republika Slovenija Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "informatizacija vpisnikov pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, Okrožnih državnih tožilstvih ter na Državnem pravobranilstvu - informacijska sistema za podporo vpisnikom" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj S&T Slovenija, Informacijske rešitve in storitve d.d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in HERMES SOFTLAB d.d., Litijska cesta 51, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Samo Urbanija, Trdinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.10.2008 soglasno

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila št. 430-42/2008/72, z dne 24.07.2008.
3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6.702,51 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, da ne bo izvršbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6.702,51 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, da ne bo izvršbe.Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.05.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, dne 22.05.2008, pod št. objave JN 4016/2008.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 430-42/2008/72, z dne 24.07.2008, ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma podjetju SRC.SI d.o.o., Tržaška 116, Ljubljana in podjetju SIMT d.o.o., Industrijska cesta 9, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper zgoraj navedeno odločitev je prvi vlagatelj (po prejemu dodatne obrazložitve o oddaji naročila) pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 18.08.2008). Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nepravilno iz razloga, ker je navedel projekte, kjer kot pravni subjekt ni bil udeležen, pač pa so bili udeleženi pravni subjekti kapitalsko povezanih družb. Ker je bilo zahtevano devet referenčnih projektov, še navaja prvi vlagatelj, mu je naročnik priznal le dve referenci iz področja a), kar ni zadostovalo za uvrstitev njegove ponudbe v ocenjevanje. Naročnik mu je še očital, nadaljuje prvi vlagatelj, da ni z ničemer potrdil, da bo s kapacitetami, na katere se reference nanašajo, tudi razpolagal.
Prvi vlagatelj navaja, da je po pozivu naročnika predložil pogodbo št. 6908052193, z dne 16.02.2006, sklenjeno med Petrom S.A. ter S&T Romunija, ki jasno potrjuje referenco, ki jo je predložil. Ravno tako, še zatrjuje prvi vlagatelj, je naročniku predložil tudi elektronsko pošto, z dne 09.07.2008, v kateri predsednik uprave S&T Romunija članu uprave S&T Slovenija d.d. pojasnjuje skupno sodelovanje obeh firm pri izvedbi projekta Petrom ter potrjuje skupno vrednost posla v znesku 50 mio EUR. Na sestanku dne 10.07.2007, še zatrjuje prvi vlagatelj, je naročniku podrobno pojasnil, da je mednarodna korporacija S&T System Integration&Technology Distribution AG, Viena, Austrija, družba mati S&T Group, ki združuje približno 70 pravnih subjektov iz 22-ih držav ter da je sodelovanje strokovnjakov hčerinskih podjetij pri izvedbi posameznih poslov namen koncentracije gospodarskih subjektov. Na enak način, še navaja prvi vlagatelj, je naročniku posredoval tudi dokazila za referenčni objekt pod zap. št. 4. Prvi vlagatelj se pri tem sklicuje na sodbo Sodišča ES v zadevi C-454/06 (pressetext Nachrichtenagentur...) in poudarja, da če celo sprememba pogodbene stranke za Sodišče ES ne predstavlja spremembe pogodbe o oddaji javnega naročila, mora biti toliko bolj nesporna ugotovitev, da se lahko vlagatelj sklicuje na reference sestrskih družb.
Vlagatelj še navaja, da je naslednji dan po sestanku z naročnikom (dne 11.07.2008) od podjetja S&T Romunija prejel elektronsko pošto, ki potrjuje, da je S&T Romunija podpisal triletno pogodbo s podjetjem Petrom za izvedbo SAP projektov ter prvega vlagatelja, skladno z dogovorom na Dunaju zaprosil, da naj pripravi SAP strokovnjake, ki bodo v letih 2006 in 2007 sodelovali pri projektu (Priloga 8). Prvi vlagatelj tudi zatrjuje, da je od družbe matere pridobil potrdila o tem, da dovoljuje vsaki članici S&T Group, da uporabi znanje, izkušnje ter vire za potrebe izvedbe projektov od katerekoli članice, ki so udeležene pri izvajanju enakih ali podobnih projektov, potrjuje, da pogodbe o zaposlitvi vseh članic vsebujejo klavzulo po kateri je vsak v S&T Group zaposlen delavec dolžan sodelovati pri izvedbi posla za potrebe katerekoli članice korporacije in dovoljuje za potrebe dokazovanja sposobnosti izvedbe določenega projekta vpogled v relevantne dokumente katerekoli članice korporacije. S&T System Integration&Technology Distribution AG, Viena, Austrija v dopisu, z dne 09.07.2008, hkrati dovoljuje naročniku, da vpogleda v pogodbe in dovoljuje prvemu vlagatelju, da v primeru dodelitve javnega naročila uporabi vse znanje in vire katerekoli družbe, ki jo je kot referenco navedel v ponudbi. Prvi vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da lahko ponudnik skladno s tretjim in četrtim odstavek 45. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2), svojo tehnično in kadrovsko sposobnost za izvedbo konkretnega javnega naročila načeloma izkazuje tudi posredno ter da mu naročnik tega ne more in ne sme preprečiti. Vse navedeno, nadaljuje prvi vlagatelj, je povzeto tudi v sodbi Sodišča ES, ki je v zadevi C-176/98 (Holst Italia...) presodilo, da lahko ponudnik v postopku oddaje javnega naročila navede tudi reference, ki jih je izpolnil drug subjekt, katerega zmogljivosti lahko uporablja ponudnik ali njegov podizvajalec, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Pri tem pravna narava med ponudnikom in tretjimi osebami ni pomembna, od ponudnika pa se zahteva izkaz dejstva, da ima zmogljivosti tretjih oseb, potrebne za izvedbo javnega naročila, dejansko na voljo. Podobno, nadaljuje prvi vlagatelj, je Sodišče ES odločilo tudi v zadevi C-389/92 (Ballast Nedam Groep NV...).
Prvi vlagatelj poudarja, da naročnik s tem, ko mu ni dopustil dodatnega roka za dopolnitev ponudbe, tudi ni zagotovil gospodarne porabe sredstev ter je ravnal diskriminatorno in ni uspel zagotoviti enakopravne obravnave ponudnikov. Pri tem prvi vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja dopustil takšno sklicevanje in predlaga naj se v primeru, če naročnik ne želi sprejeti njegove argumentacije, sporno pravno vprašanje predloži v odločanje Sodišču ES.
Prvi vlagatelj dalje navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku dne 24.07.2008 dopustil dopolniti ponudbo, in to v delu, ki se nanaša na reference, torej v delu, v katerem prvemu vlagatelju dopolnitve niso bile več dovoljene, s čimer je kršil določilo 81. člena ZJN-2. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik na ta način dovolil izbranemu ponudniku, da je spremenil vrednosti podanih referenčnih poslov ter upošteval spremembo iz skupaj 15.833.844 EUR na kar 35.874.558 EUR, s čimer je posegel v merilo reference, ki je uteženo s 40%. Naročnik je s tem, zatrjuje prvi vlagatelj, izbranemu ponudniku dopustil večkratno dopolnjevanje ponudbe, dokler le-ta ni bila najugodnejša. Prvi vlagatelj še poudarja, da v kolikor bi vedel, da bo naročnik spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na reference, bi tudi sam kot reference predložil projekte z vsemi pogodbami in aneksi, ki so bili zaključeni v zadnjih treh letih. Prvi vlagatelj poudarja, da takšne možnosti ni imel, saj ga je naročnik v tisti fazi že izločil. Tako je izbrani ponudnik v fazi dopolnjevanja ponudbe dokazoval nujnost priznavanja referenčnih projektov celo iz leta 1994, kar pomeni, da bi lahko tudi prvi vlagatelj, kot ponudnik z nesporno največ referenčnimi projekti, pripravil ponudbo, ki bi bila najugodnejša. Sicer pa bi bila, zaključuje prvi vlagatelj, že z upoštevanjem reference pod zap. št. 1 in ob upoštevanju vseh sprememb razpisne dokumentacije, njegova ponudba daleč najugodnejša.
Prvi vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna tudi iz vseh ostalih razlogov, na katere ga je opozoril naročnik v pozivu na dopolnitev ponudbe in zatrjuje, da naročnik ne bi smel dopustiti, da je naknadno priložil dve izjavi o nekaznovanosti. Z navedenim, zatrjuje prvi vlagatelj, je naročnik dopustil dopolnitev ponudbe, ki ob predložitvi ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.
Prvi vlagatelj na koncu še navaja, da izbrani ponudnik ni dokazal, da ima njegov strokovnjak za informacijsko varnost, najmanj univerzitetno izobrazbo informacijske smeri kot je zahteval naročnik (stran 10/12 razpisne dokumentacije).
Prvi vlagatelj primarno predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in dodatne obrazložitve odločitve ter izbiro njegove ponudbe. Kot podredno prvi vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in dodatne obrazložitve ter hkrati, da se mu omogoči, da v roku petih dni od prejema pisnega poziva naročnika poda dokazila, s katerimi lahko dokaže, da je sodeloval pri izvedbi spornih projektov oz. dokazila, s katerimi lahko dokaže, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila zaradi sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov.
Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer v 15-ih dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila po priloženem stroškovniku (5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 200 točk za vpogled v ponudbe, potne stroške glede vpogleda (3km x 2), 40 točk za odsotnost iz pisarne, 200 točk za konferenco s stranko, 400 točk za pregled zadeve, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

Po prejemu dodatne obrazložitve o oddaji naročila je drugi vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 18.08.2008). Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik po odpiranju ponudb podajal pojasnila in interpretacijo razpisne dokumentacije v zvezi s pogojem reference, in sicer tako, da je omogočil ponudnikom, da so na novo navedli vrednosti ponujenih referenčnih poslov. Pri tem, opozarja drugi vlagatelj, so bile reference v postopku oddaje predmetnega javnega naročila opredeljene tudi kot merilo, in sicer so na število točk, ki jih je posamezni ponudnik lahko pridobil v postopku, vplivale ravno vrednosti poslov, ki so jih ponudniki navedli kot referenčne.
Drugi vlagatelj ugotavlja, da je naročnik merilu reference pripisal težo 40%. Sprememba interpretacije, nadaljuje drugi vlagatelj, ki ima za posledico ponovno navajanje vrednosti referenčnih poslov, predstavlja kršitev ZJN-2, saj v skladu z zakonom po poteku roka za oddajo ponudb ni dopustno spreminjanje ponudbe v tistem delu, ki se nanaša na merila. Z opisanim ravnanjem naročnika, še zagotavlja drugi vlagatelj, pa se je zgodilo ravno to - povprečna vrednost referenčnih objektov izbranega ponudnika se je spremenila iz 1.812.567,56 EUR na 4.169.803,99 EUR (vlagatelj v nadaljevanju podrobno navaja spremembe posameznih, s strani izbranega ponudnika podanih referenc, in sicer tako glede trajanja le-teh kot tudi glede spremenjenih zneskov, in sicer za projekte Abanet, NBO, APPRA, E-Uprava in SPIS). Povečanje vrednosti referenčnih poslov, nadaljuje drugi vlagatelj, postavlja izbranega ponudnika v bistveno ugodnejši položaj, kot ga je imel v času, ko je potekel rok za oddajo ponudb. Drugi vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da bi se v primeru, če naročnik izbranemu ponudniku ne bi dopustil spremembe ponudbe, vrstni red spremenil v njegovo korist. Drugi vlagatelj še poudarja, da je tudi izbrani ponudnik razumel razpisno dokumentacijo v smislu upoštevanja samo tistih projektov, po katerih so bile dobave izvedene v zadnjih treh letih. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik pri izračunu povprečne vrednosti referenčnih projektov za reference št. 3, 4 in 5, kljub navedbi izbranega ponudnika, da je njegov delež v celotnem poslu manjši od 100% upošteval celotno vrednost projektov. Z upoštevanjem deležev, ugotavlja drugi vlagatelj, bi znašala povprečna vrednost projektov 3.849.821,84 EUR.
Drugi vlagatelj dalje ugotavlja, da izbrani ponudnik ob drugi dopolnitvi ponudbe (22.07.2008) ni predložil izjave o resničnosti podatkov.
Drugi vlagatelj še navaja, da oseba, ki jo je izbrani ponudnik navedel kot strokovnjaka za informacijsko dejavnost nima zahtevane izobrazbe informacijske smeri, kot je to zahteval naročnik v točki 11. d) Navodil ponudnikom.
Drugi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in sprejme novo odločitev. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 800 točk za konferenco s stranko, 400 točk za pregled zadeve, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

Naročnik je s sklepom, št. 430-42/2008/129, z dne 03.09.2008, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da je dne 04.07.2008 pozval vse ponudnike, naj predložijo dokazila v zvezi z referencami. Ker na podlagi dobljenih odgovorov ni docela razjasnil področja referenc, je dne 10.07.2008 organiziral sestanek s ponudniki, na katerem je ugotovil, da je med ponudniki prišlo do različne interpretacije odgovora na vprašanje št. 45. Pravilna interpretacija odgovora je, poudarja naročnik, da se za izveden referenčni projekt štejejo vse pogodbe (z morebitnimi aneksi), ki si nanj nanašajo, projekt pa je bil zaključen v danem obdobju.




Naročnik nadalje navaja, da prvi vlagatelj ni predložil niti dokazil o razpolaganju in uporabi kapacitet "povezanih družb" za razpisano javno naročilo niti se ni skliceval na njihove kapacitete in ni predložil dokazov, da gre za povezane družbe. Iz tega razloga, nadaljuje naročnik, je irelevantno sklicevanje na evropsko sodno prakso glede povezanih družb. Naročnik še poudarja, da je irelevantno tudi sklicevanje na poslovne skrivnosti teh povezanih oseb, saj poslovne skrivnosti in njihovo varovanje v postopku oddaje javnih naročil odreja ZJN-2, ki prav tako določa, da je naročnik za potrebe presoje sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila upravičen zahtevati določene podatke in dokumente. Če je prvi vlagatelj menil, poudarja naročnik, da je razpisna dokumentacija zahtevala preveč ali neupravičeno, bi temu lahko ugovarjal do roka za oddajo ponudb. Naročnik navaja, da dokumenti in podatki, ki jih prvi vlagatelj prinaša po roku za oddajo ponudb, nimajo nobenega učinka za ponudbo, razen, če naročnik zahteva pojasnilo ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2. V danem primeru, navaja naročnik, takšne zahteve ni bilo, saj zanjo ni bilo zakonske podlage. Naročnik ugotavlja, da zakon jasno določa, kdaj so takšne dopolnitve možne in da nastala situacija nima nobene zveze s pojasnilom referenc ali nekaznovanostjo odgovornih oseb, ki jih je posredoval izbrani ponudnik.
Naročnik nadalje navaja, da je zmotna trditev prvega vlagatelja, da je naročnik kršil drugi odstavek 78. člena ZJN-2, ker je dopustil spreminjanje vrednosti izvedenih referenčnih projektov. Naročnik v zvezi s tem poudarja, da je pri obeh ponudnikih, katerih ponudbi nista bili izločeni, po ugotovitvi, da sta njegov dvoumni odgovor na vprašanje št. 45 različno razumela, zagotovil enako in objektivno resnično vrednotenje projektov, ki sta jih ponudnika podala v ponudbah. V okviru pojasnil vrednosti referenc, poudarja naročnik, ni bil pri nobenem ponudniku dodan noben projekt, ki ni bil vsebovan že v njunih ponudbah, le vrednosti projektov so bile opredeljene za obdobje, ki je bilo zahtevano. Pridobljeni podatki, nadaljuje naročnik, so objektivni, resnični in od ponudnika in naročnika neodvisni ter dokazljivi z verodostojnimi listinami. Naročnik v zvezi s tem še poudarja, da bi ravno nasprotno ravnanje, torej če izbrani ponudnik ne bi dobil možnosti, da odpravi napačno razumevanje dvoumne zahteve, pomenilo, da rezultat javnega naročila ne bi bil odvisen od boljše ponudbe v skladu z merili, temveč od tega, kako se ponudniki razumeli odgovore na postavljena vprašanja.
Naročnik še navaja, da na podlagi drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ponudniku ni potrebno predložiti nobenega dokazila za evidenco, ki jo uradno vodi državni organ. Ker evidenco potrdil o nekaznovanosti vodi naročnik sam, bi bilo dovolj, če bi ponudnik zgolj izjavil, da lahko naročnik te podatke pridobi. Iz navedenega razloga, zaključuje naročnik, trditev prvega vlagatelja, da naj bi šlo za kasnejše dopolnjevanje ponudbe, ni utemeljena.
Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je potrebno zahtevo po izpolnjevanju pogoja strokovnjaka obravnavati vsebinsko, ker bi vsakršna drugačna interpretacija privedla do absurda. Naročnik navaja, da je bilo mogoče računalništvo kot samostojni študij vpisati šele v letu 1981, ko so ta študij uvedli na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, prijavljeni strokovnjak izbranega ponudnika pa je že leta 1984 diplomiral iz matematike na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, opravil tudi izpite in študijske obveznosti s področja računalništva ter ima obširne izkušnje s področja varnosti informacijskih sistemov in nazive Preizkušenega revizorja informacijskih sistemov ter CISA in CISSP.

Naročnik je s sklepom, št. 430-42/2008/128, z dne 03.09.2008, zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in posledično zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z interpretacijo odgovora na vprašanje št. 45 naročnik navaja enake ugotovitve kot v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja.
Glede očitkov drugega vlagatelja, ki se nanašajo na strokovnjaka za informacijsko dejavnost in na spreminjanje vrednosti referenčnih projektov, naročnik podaja enake argumente kot pri enakih očitkih prvega vlagatelja. Naročnik v zvezi s tem še podrobneje pojasnjuje vse spremembe pri projektih (tako spremembe glede pogodb in aneksov kot tudi spremembe glede vrednosti posameznih projektov) izbranega ponudnika.
V zvezi z očitkom, da izbrani ponudnik ob drugi dopolnitvi ponudbe ni predložil izjave o resničnosti podatkov, naročnik navaja, da takšne zahteve ni postavil in da je bila izjava o resničnosti podatkov zahtevana že za samo ponudbo.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 08.09.2008, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj v obvestilu ugotavlja, da naročnik na veliko večino njegovih navedb sploh ni odgovoril, določeni odgovori pa so pomanjkljivi, netočni in deloma zavajajoči. Prvi vlagatelj odgovarja tudi na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je slednji njegov zahtevek za revizijo zavrnil. Prvi vlagatelj je priglasil še 3000 odvetniških točk za sestavo obvestila, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Drugi vlagatelj je z vlogo Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in pripravljalna vloga, z dne 11.09.2008, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo in podal odgovor na naročnikov sklep, s katerim je bil njegov revizijski zahtevek zavrnjen. Drugi vlagatelj je priglasil še 3000 odvetniških točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 80 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2% (1% nad 100 točk) materialnih stroškov in 20% DDV.

Naročnik dne 12.09.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja skupaj z dokumentacijo, dne 16.09.2008 pa še zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi katerega se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med prvim vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali ponudba prvega vlagatelja izpolnjuje pogoj, ki ga je v zvezi z referenčnimi deli postavil naročnik. Vlagatelj v zvezi s tem zlasti poudarja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, pri tem pa ravnal diskriminatorno, saj je izbranemu ponudniku na podlagi naknadno spremenjene razpisne dokumentacije v istem segmentu, dopustil spremembo ponudbe. Prvi vlagatelj tudi očita naročniku, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna in popolna.

Drugi vlagatelj očita naročniku, da je izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevati ponudbo v nasprotju z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-2 in da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitka prvega in drugega o tem, da naj bi naročnik omogočil izbranemu ponudniku, da je (v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2) spremenil svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na merilo reference. Omenjeni očitek je namreč bistven v predmetnem revizijskem postopku, saj je od njega odvisna ne le odločitev v obravnavani revizijski zadevi temveč tudi (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) usoda celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z obravnavanim javnim razpisom napovedal, da bo ponudbe vrednotil na podlagi merila cene z utežjo 60 točk in merila reference z utežjo 40 točk. Izkaz določenega števila referenčnih objektov pa je bil hkrati tudi eden izmed tehničnih pogojev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v smislu 45. člena ZJN-2 (9. točka - Tehnični pogoji Obrazca A-5) ), v skladu s katerim lahko gospodarski subjekti izpolnjevanje tehnične sposobnosti izkažejo tudi s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2.

Pri merilu reference je naročnik v Navodilih ponudnikom (točka 10.1 - Merilo za izbiro) zapisal:

"Merilo: ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer lahko ponudba po merilu cena prejme največ 60 točk in po merilu reference največ 40 točk, po obeh merilih skupaj pa največ 100 točk.
Točke po merilu reference se izračunajo na naslednji način. Najbolj ugodna ponudba po merilu reference je tista, ki ima največjo povprečno vrednost referenčnih projektov. Povprečna vrednost referenčnih projektov se izračuna na naslednji način: Wp ponudbe = Vsota vrednosti referenčnih projektov ponudbe/število referenčnih projektov ponudbe za vsa področja. V primeru, da so za posamezno področje v ponudbi navedeni več kot trije referenčni projekti, se za izračun točk po merilu reference upoštevajo prvi trije primerljivi projekti za posamezno področje. Ponudba z največjo povprečno vrednostjo referenčnih projektov se oceni s 40 točkami, za ostale ponudbe pa se število točk po merilu reference izračuna po formuli: 40 točk * (WP ponudbe/WP maks)."

Pri obravnavanju predmetnega očitka je potrebno upoštevati tudi zahtevo iz 9. točke (Tehnični pogoji) Obrazca A-5 Navodil ponudnikom, kjer je naročnik med drugim zapisal:

"Opomba:
a. Projekt definiramo kot eno ali več vsebinsko povezanih javnih naročil oziroma pogodb oziroma njihovih delov, pri čemer gre za skupek vsebinsko medsebojno povezanih in odvisnih aktivnosti, ki se izvajajo za realizacijo določenega materialnega ali nematerialnega cilja (izdelka, rezultata projekta), kadar so za njegovo realizacijo določeni viri ter organizacijska struktura z opredeljenimi odgovornostmi, trajanje pa je praviloma omejeno; izvaja pa se lahko interno ali v sodelovanju z eno ali več organizacij javnega ali zasebnega sektorja.
b. Referenčni projekt je vsebinsko tem bolj podoben zahtevam predmeta javnega naročila oz. primerljiv z njim, če izpolnjuje čim več kvantitativno opredeljenih enakovrednih kriterijev (vrednost projekta, vsebina projekta, izdelki oz. rezultati projekta, trajanje projekta, število udeležencev - zaposlenih strokovnjakov na projektu).

Reference ponudnika
Ponudnik mora v obdobju zadnjih treh let (od leta 2004 dalje) imeti najmanj tri uspešno zaključene primerljive projekte (projekti s področij e-poslovanja, e-uprave, ipd) na vsakem od naštetih področij pod točkami a, b in c. Upoštevajo se tudi uspešni projekti v izvajanju, vendar največ eden pod vsako točko.

a) Projekt vzpostavitve primerljive referenčne rešitve iz področja elektronskega poslovanja.
b) Projekt vzpostavitve primerljive referenčne rešitve iz področja elektronskega poslovanja v javni upravi ali pravosodju
c) Projekt vzpostavitve primerljive referenčne rešitve iz področja elektronskih referenc v javni upravi ali pravosodju."

Iz zgoraj citiranih določil izhaja, da je moral vsak ponudnik, da bi se njegova ponudba štela kot pravilna in popolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), izkazati po tri referenčne projekte iz vsakega izmed treh področij, projekti, pa so se vrednotili tudi v okviru merila reference, pri čemer je naročnik napovedal, da bo najugodnejša tista ponudba, ki bo imela največjo povprečno vrednost izkazanih referenc.

Kot je razvidno je naročnik v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (vprašanje št. 45), ki se je glasilo: "Ali v besedilu - Ponudnik mora v obdobju zadnjih treh let (od leta 2004 dalje) imeti najmanj tri uspešno zaključene primerljive projekte (projekti s področij e-poslovanja, e-uprave, ipd) na vsakem od naštetih področij pod točkami a, b in c. Upoštevajo se tudi uspešni projekti v izvajanju, vendar največ eden pod vsako točko. - leto 2004 pomeni:
- da so projekti končani v času po letu 2004 (ne glede na to, kdaj v preteklosti so začeti in prvič inplementirani,
- da so prvič implementirani ne prej kot v letu 2004,
- da so začeti najbolj zgodaj v letu 2004.
Konkretno, za našo stranko smo v začetku 90-it implementiranli informacijsko rešitev, ki jo ves čas vzdržujemo in nadgrajujemo in smo jo v tem času večkrat tehnološko prenovili. Ali je to po merilih tega javnega naročila en projekt ali več projektov"" ,
odgovoril: "Skladno z razpisno dokumentacijo se navajajo posamične pogodbe, katerih projekti so bili zaključeni v obdobju zadnjih treh let."

Iz citiranega vprašanja je mogoče razbrati, da enemu izmed potencialnih ponudnikov ni bilo jasno, ali se časovna determinacija zahteve ("obdobje zadnjih treh let - od leta 2004 dalje") nanaša na začetek, implementacijo ali konec projekta, postavil pa je vprašanje tudi o tem, ali se bo štela izvedena informacijska rešitev, ki se je tekom let posodabljala in vzdrževala za zgolj enega ali več referenčnih projektov.

Iz naročnikovega pojasnila ni mogoče izluščiti jasnega odgovora na vsa postavljena vprašanja. Iz njegovega odgovora (v povezavi z zgoraj citiranim določilom iz razpisne dokumentacije) je mogoče ugotoviti, da so morali biti projekti zaključeni v obdobju od leta 2004 naprej in da je v en projekt lahko zajetih več različnih dejavnosti oziroma pogodb (torej tudi njegovo vzdrževanje, nadgrajevanje in posodabljanje). Ni pa mogoče ugotoviti, ali se bodo kot del projekta štele zgolj tiste pogodbe, katerih dela so bila zaključena v danem časovnem obdobju (torej od leta 2004 naprej) ali tudi pogodbe, katerih dela segajo v obdobje pred letom 2004.

Naročnik je (po odpiranju ponudb) z dopisom, z dne 04.07.2008, vse ponudnike (med drugim) pozval naj v delu Obrazca A-4 -1.5. Reference na podlagi sledljivosti po pogodbah izkažejo neposredno poslovno povezanost in delež za vsak naveden referenčni projekt s poslovodečim partnerjem ali ostalimi udeleženci iz prijave, ki so navedeni v Obrazcu A-4 Prijava/ 1.1 Udeleženci. Naročnik je dne 10.07.2008 organiziral tudi sestanek s ponudniki (z vsakim izmed njih posebej), na katerem je med drugim ugotavljal tudi dejansko stanje v zvezi s predloženimi pogodbami, ki se nanašajo na referenčne projekte.

Dne 22.07.2008 je naročnik (tokrat zgolj izbranemu ponudniku ) posredoval dopis, v katerem je navedel, da je na sestanku s ponudniki ugotovil, "da je med njimi prišlo do različne interpretacije odgovora na vprašanje ponudnikov št. 45 in da je odgovor mogoče razumeti dvoumno". Iz navedenega razloga je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj navede točne vrednosti projektov, ki jih je prijavil v ponudbi, in sicer tako, da v celoti izpolni priloženo tabelo v skladu z dejanskim stanjem. V ta namen je k dopisu priložil Obrazec (Ponudnik: SRC.SI), ki ga je moral izbrani ponudnik izpolniti (za že v ponudbi predložene projekte) s številkami pogodbe, datumi pogodb in zneski vrednosti le-teh. šele 22.07.2008 se je torej naročnik začel ponovno ukvarjati z razpisno dokumentacijo v segmentu spornega pogoja. Navedeno je storil, kot pravilno ugotavljata tako prvi kot tudi drugi vlagatelj, tudi na pobudo izbranega ponudnika, ki mu je dne 21.07.2008 posredoval dopis, v katerem ga je zaprosil, naj njegove reference ponovno preuči z upoštevanjem odgovora številka 45.
Kako je potrebno tolmačiti sporno zahtevo je naročnik znova pojasnil (šele) v obeh sklepih, s katerima je zahtevka za revizijo obeh vlagateljev zavrnil. Naročnik je v obeh sklepih namreč zapisal, "da je pravilna interpretacija odgovora 45 ta, da se za izveden referenčni projekt štejejo vse pogodbe (z morebitnimi aneksi, ki se nanj nanašajo), projekt pa je bil zaključen v danem obdobju".

Naročnik je torej šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (oziroma tik pred sprejemom izpodbijanega sklepa) razpisno dokumentacijo v spornem delu (do)končno pojasnil oziroma je ob ugotovitvi, da je le-ta dvoumna (morda na podlagi pridobljenih ponudb, iz katerih je lahko ugotovil, da je za podane referenčne projekte zgolj drugi vlagatelj navedel tudi pogodbe izpred leta 2004), podal njeno "pravilno interpretacijo". Iz zgoraj citirane razlage je namreč mogoče ugotoviti, da se za izveden referenčni projekt štejejo vse pogodbe in vsi aneksi, ki so z njim kakorkoli povezani, ob pogoju, da so se zadnje aktivnosti na takšnem projektu zaključile v danem obdobju (torej od leta 2004 naprej). šele iz naročnikovega odgovora je tako mogoče jasno razbrati, da bodo v okviru istega projekta upoštevane tudi pogodbe izpred leta 2004 (seveda, če se nanašajo nanj) ob pogoju, da so se dela na takšnem projektu zaključila v danem obdobju (od leta 2004 dalje).

Naročnik je naveden odgovor podal šele potem, ko mu je bilo že znano kakšne so ponujene cene in kdo bi lahko bil izbrani ponudnik oziroma v fazi, v kateri je dve ponudbi (ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo ponudnika Avtenta.si d.o.o., Ljubljana) zaradi domnevnega neizpolnjevanja (istega) spornega pogoja že izločil. Naročnik je tako od skupaj štirih sodelujočih ponudnikov, dva izmed njih izločil zaradi domnevnega neizpolnjevanja iste zahteve, ki jo je po njuni izločitvi spremenil oziroma je "odpravil njeno napačno razumevanje", pri tem pa očitno spregledal, da bi nova interpretacija spornega pogoja lahko vplivala tudi na njuni ponudbi. Da bi podana sprememba razpisne dokumentacije imela učinek (vsaj) na ponudbo prvega vlagatelja izhaja tudi iz njegovega revizijskega zahtevka, kjer je izrecno zatrdil, "da bi v primeru, v kolikor bi bilo sporno določilo na takšen način razloženo že v fazi pred oddajo ponudb, kot ponudnik z nesporno največ projekti, pripravil najugodnejšo ponudbo". Navedeno pomeni, da bi izločena ponudnika v zvezi s podanimi referenčnimi posli morebiti lahko ponudila tudi "starejše" pogodbe in anekse, kot sta jih podala v ponudbah za že predložene referečne projekte (pregled njunih ponudb namreč pokaže, da nobena od navedenih pogodb ne seže dlje kot le do leta 2004; prvi vlagatelj je sicer kot referenčni objekt navedel tudi en objekt, ki se je začel že leta 2001, vendar je slednji še v izvajanju, kar je naročnik izrecno dopustil v zgoraj citiranem spornem pogoju) in zlasti tudi referenčne projekte, ki jih, ob zgoraj navedenem pogoju (pred podano novo interpretacijo) in ob siceršnji strukturi razpisne dokumentacije nista navedla (v tem primeru se jima morebiti ne bi bilo potrebno sklicevati na kapacitete "povezanih družb" oziroma podizvajalcev, zaradi česar sta bila izločena). Nenazadnje bi slednje lahko storil tudi izbrani ponudnik - kot že nevedeno v tej obrazložitvi, je zgolj drugi vlagatelj za podane referenčne projekte navedel tudi pogodbe izpred leta 2004. V skladu z merilom reference je namreč najbolj ugodna ponudba tista ponudba, ki ima najvišjo povprečno vrednost projektov in ne tista, katera ima predloženih največje število referenc (seveda ob pogoju, da ponudnik izkažel vsaj devet referenc - po tri za vsako področje), kar pomeni, da je razpisna dokumentacija silila ponudnike k ponudbi projektov z najvišjimi vrednostmi in ne k ponudbi čim večjega števila referenc.

Ob opisani situaciji je potrebno ugotoviti, da primerljivost ponudb že od vsega začetka ni bila zagotovljena, in sicer iz razlogov, ki jih gre pripisati naročniku. Pomanjkljivost razpisne dokumentacije, ki jo je poskušal naročnik sanirati po poteku roka za oddajo ponudb, in sicer v prid izbranemu ponudniku, je v nadaljevanju postopka sprožila spor med obema vlagateljema in naročnikom, v katerem sta oba vlagatelja utemeljeno podvomila v naročnikovo objektivno presojo ponudb oziroma v naročnikovo enakopravno obravnavo ponudnikov. V primeru, da bi imeli vsi sodelujoči ponudniki enake možnosti oziroma, da bi bila razpisna dokumentacija v obravnavanem delu precizna, nedvoumna in razumljiva, bi na izbiro najverjetneje vplivalo prav sporno merilo, saj se ponujene cene ponudnikov med seboj bistveno ne razlikujejo (ponudbena cena prvega vlagatelja je višja le za dober procent od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ponudbena cena drugega vlagatelja za 7%, ponudbena cena ponudnika Avtenta.si d.o.o., Ljubljana pa za 16%). Samo takšna razpisna dokumentacija bi omogočala naročniku pridobitev popolnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.

Državna revizijska komisija se strinja s prvim vlagateljem v tem, da predstavlja opisano naročnikovo ravnanje kršitev določila prvega odstavka 81. člena ZJN-2, ki naročniku izrecno prepoveduje spremenjanje in dopolnjevanje razpisne dokumentacije po poteku roka za sprejem ponudb. Naročnik pa je s tem prekršil tudi določilo petega odstavka 48. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način kot so bila opisana in ovrednotena. Zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb merila uporabijo na način, kot so bila opisana in ovrednotena je namreč namenjena zlasti objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more naknadno prilagajati določenemu ponudniku. Državna revizijska komisija se prav tako strinja z obema vlagateljema v tem, da je naročnik s svojim postopanjem posegel tudi v načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki med drugim od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (prvi odstavek 9. člena ZJN-2) in da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov (drugi odstavek 9. člena ZJN-2).

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da ugotovljena nepravilnost izhaja že iz same razpisne dokumentacije oziroma, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, preostalih očitkov prvega in drugega vlagatelja (v skladu z načelom hitrosti 2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) ni obravnavala, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi mogle v ničemer vplivati niti na zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije niti na samo odločitev v tej revizijski zadevi. Ker pa je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja odločila kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer 5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 200 točk za vpogled v ponudbe, povračilo potnih stroškov v zvezi z vpogledom v ponudbo - (3km x 2), 40 točk za odsotnost iz pisarne, 200 točk za konferenco s stranko, 400 točk za pregled zadeve, 2% materialnih stroškov in 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj priglasil še sledeče stroške: 3000 odvetniških točk za sestavo obvestila, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Ker je prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se mu v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in ob upoštevanju vrednosti predmeta kot potrebni priznajo naslednji stroški:
- strošek za plačano takso za revizijo v višini 5.000,00 EUR,
- stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znese 1652,40 EUR,
- materialne stroške v višini 2% do vrednosti 1000 odvetniških točk in v višini 1% od vrednosti 2000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znaša 22,03 EUR,
- stroške obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk, kar skupaj z 20% DDV znese 27,54 EUR, ter
- materialne stroške obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo v višini 2% do vrednosti 50 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znese 0,54 EUR.
Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.702,51 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

Drugi vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval povračilo stroškov, in sicer 5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 800 točk za konferenco s stranko, 400 točk za pregled zadeve, 2% materialnih stroškov in 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj priglasil še sledeče stroške: 3000 odvetniških točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 80 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, 2% (1% nad 100 točk) materialnih stroškov in 20% DDV.

Ker je drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se mu v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in ob upoštevanju vrednosti spora kot potrebni priznajo naslednji stroški:
- strošek za plačano takso za revizijo v višini 5.000,00 EUR,
- stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znese 1652,40 EUR,
- materialne stroške v višini 2% do vrednosti 1000 odvetniških točk in v višini 1% od vrednosti 2000 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znaša 22,03 EUR,
- stroške obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk, kar skupaj z 20% DDV znese 27,54 EUR, ter
- materialne stroške obvestila o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo v višini 2% do vrednosti 50 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znese 0,54 EUR.
Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.702,51 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.10.2008


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske kom




Vročiti:
Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana
odvetnik Samo Urbanija, Trdinova 5, Ljubljana
odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana
SRC.SI d.o.o., Tržaška 116, Ljubljana
SIMT d.o.o., Industrijska cesta 9, Grosuplje
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran