Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-122/2008 MESTNA OBČINA LJUBLJANA

    Številka: 018-122/2008-11
    Datum sprejema: 1. 10. 2008

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi šestega odstavka 22. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana in predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana in izvajanje storitev centra za upravljanje" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ČETRTA POT, d. o. o., Kranj, Planina 3, 4000 Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 01. oktobra 2008 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. julija 2008 se v delu, v katerem se nanaša na zahtevo po razveljavitvi "OBVESTILA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA JN 02-2008-OP" številka 371-270/2008-25, izdanega dne 17. julija 2008, zaradi izločitve vlagateljeve ponudbe, zavrne kot neutemeljen.

    V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. julija 2008 zavrže.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 09. aprila 2008 sprejel "s k l e n i l a: O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", številka 176/2008, obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
    - na Portalu javnih naročil, številka objave JN4087/2008, dne 23. maja 2008 (spletna povezava http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp"IzpObrazec=35836),
    - v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2008/S 101, z dne 27. maja 2008, pod številko dokumenta 135653
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Iz "Z A P I S N I K A O O D P I R A N J U P O N U D B" (odpiranje ponudb je potekalo dne 07. julija 2008) izhaja, da so na predmetno javno naročilo prispele tri ponudbe, od katerih sta pravočasno prispeli dve ponudbi, ena pa ne. Med ponudbami, ki sta prispeli pravočasno, sta ponudba ponudnika ULTRA, d. o. o., Zagorje ob Savi, Cesta Otona Župančiča 23a, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), ter ponudba vlagatelja.

    Naročnik je dne 17. julija 2008 izdal "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA JN 02-2008-OP", številka 371-270/2008-25 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja zlasti to, da je naročnik
    - javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, â??"ki je edini predložil popolno ponudbo"â??;
    - vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno, saj je vlagatelj (po ugotovitvah naročnika) ceno za programsko in komunikacijsko opremo oblikoval na način, ki ni skladen z zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji, prav tako pa ni ponudil predmeta javnega naročila na način, ki bi bil skladen z zahtevami naročnika, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji.
    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 18. julija 2008.

    Vlagatelj je dne 22. julija 2008, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno na pošto oddal "ZAHTEVO ZA VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA", vpogled pa je vlagatelj opravil dne 23. julija 2008.

    Vlagatelj je dne 28. julija 2008 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na zahtevku za revizijo, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da:
    - zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila,
    - izbere ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo popolno ponudbo ter naročilo odda vlagatelju,
    - Državna revizijska komisija naročniku naloži, da vlagatelju povrne vse stroške revizijskega postopka po priloženem stroškovniku, v roku 8. dni po izdaji odločbe, po tem roku pa skupaj z zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja:
    - Pod točko I. vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, kljub temu, da je ponudil najnižjo ceno, pa njegova ponudba neupravičeno ni bila izbrana. Vlagatelj se ob tem sklicuje tudi na načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je vlagatelj, kakor zatrjuje sam, pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tudi v ponudbi slednjega odkril istovrstne nepravilnosti, kot jih naročnik očita vlagatelju in zaradi katerih je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ponudbe izbranega ponudnika pa ne.
    - Pod točko II. vlagatelj zatrjuje, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila vlagatelju neutemeljeno očita, da je ponudil variantno ponudbo, da je ponudbeno ceno za programsko in komunikacijsko opremo oblikoval na način, ki ni skladen z zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da ni ponudil predmeta javnega naročila na način, ki bi bil skladen z zahtevami naročnika, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj ob tem pojasnjuje, da nikoli ni oporekal, da predmetna oprema preide v last naročnika, tako, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, prav tako pa dodaja, da nikjer v svoji ponudbi niti v kasnejših pojasnilih ponudbe ni navedel, da programsko in komunikacijsko opremo ponuja naročniku v najem. Vlagatelj zatrjuje, da iz njegove ponudbe jasno izhaja, da je cena za programsko in komunikacijsko opremo všteta v najemu centra (torej v ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje), ne pa, da se oprema daje v najem. Ob tem še poudarja, da se izraz najem ne nanaša na najem centra za upravljanje in ne na najem programske in komunikacijske opreme.
    Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je neutemeljen očitek naročnika, da vlagateljevo pojasnilo pomeni nedopustno dopolnitev ponudbe, ker naj bi najem opreme spreminjal v nakup, saj se nobeden izmed navedenih izrazov (najem in obročno odplačevanje) ne nanaša na programsko in komunikacijsko opremo. Po zatrjevanju vlagatelja tudi ne gre za variantno ponudbo v smislu 38. člena Zakona o javnem naročanju oziroma (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), saj je vlagatelj, kot navaja sam, ponudil predmet naročila, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.
    Vlagatelj naročniku še očita, da je ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker naj ne bi ponudil ponudbene cene v skladu z določbami razpisne dokumentacije, medtem ko naj bi pri izbranem ponudniku celo dovolil, da na naročnika prenese stroške, za katere je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da jih nosi ponudnik. Ponudba izbranega ponudnika po prepričanju vlagatelja očitno ni popolna, ker ne vsebuje vseh stroškov prenosa podatkov in ta strošek prelaga na naročnika.
    - Pod točko III. vlagatelj zatrjuje, da naročnik pri zahtevah razpisne dokumentacije, da mora sistem EMK omogočiti možnost mobilnega plačevanja, da mora potniški terminal zagotavljati mobilno plačevanje, plačilni terminal na parkomatih pa mora zagotavljati plačevanje parkirnine z mobilnim telefonom, ni navedel dodatnih zahtev ali tehničnih specifikacij, na kakšen način je ponudnikom dovoljeno, da možnost mobilnega plačevanja ponudijo. Naročnik (še dodaja vlagatelj) v razpisni dokumentaciji jasno navaja, da morajo biti vsi čitalci EMK izvedeni po standardu ISO 18092 in ECMA 340, ki pa predstavljata osnoven standard za NFC tehnologijo z daljšim nazivom NFCIP-1 (NFC Interface and Protocol version 1). Prav tako naročnik (po navedbah vlagatelja) v razpisni dokumentaciji navaja, da se na identičen način lahko namesto brezkontaktne kartice uporabi tudi mobilni telefon, identičen način brezkontaktnim karticam pa je, kot trdi vlagatelj, samo NFC tehnologija. Vlagatelj dodaja, da je ponudil plačevanje z mobilnimi telefoni (mobilno plačevanje) in izpolnil vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v zvezi s tem, kar izhaja, kot trdi sam, tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca za telekomunikacije, ki je priloga zahtevka za revizijo.
    Vlagatelj nadalje poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo nobene zahteve glede razširjenosti primernih mobilnih aparatov ali mobilnih operaterjev, naročnik pa nedovoljeno in protizakonito spreminja zahteve razpisne dokumentacije tako, da navaja, da je bilo zahtevano, da je mobilno plačevanje dostopno vsem uporabnikom, kar naj bi izhajalo iz zahteve po 100 % delovanju sistema EMK v zadnjem mesecu poskusnega obdobja. Hkrati pa je, kot nadaljuje vlagatelj, naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je pri istovrstni problematiki ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno, ponudbo izbranega ponudnika pa kot primerno, čeprav tudi sistem, ki ga ponuja izbrani ponudnik (Moneta/M-Pay/Margento), ne omogoča možnosti mobilnega plačevanja vsem uporabnikom mobilnih telefonov. Po prepričanju vlagatelja je Moneta/M-Pay/Margento tudi tehnološko zastarela rešitev.
    - Pod točko IV. vlagatelj zatrjuje, da je ponudil nalaganje predplačil na EMK in s tem izpolnil vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v zvezi s tem, kar izhaja, kot trdi sam, tudi iz izvedenskega mnenja, ki je priloga zahtevka za revizijo.
    - Pod točko V. vlagatelj zatrjuje, da niti iz razpisne dokumentacije niti iz dodatnih pojasnil ni razvidno, ali želi pogodbo za sistem EMK z mobilnimi operaterji skleniti naročnik sam ali to želi od ponudnika. Zahteva, po kateri naročnik želi, da ima takšne pogodbe sklenjene ponudnik, je po prepričanju vlagatelja naknadna zahteva naročnika, ki ni dovoljena, saj naročnik po roku za oddajo ponudb ne more več spreminjati razpisne dokumentacije.
    - Pod točko VI. vlagatelj, glede na načelo enakopravnosti obravnavanja ponudnikov, opozarja še na to, da
    a) (po njegovem prepričanju) izbrani ponudnik v povezavi z zahtevo razpisne dokumentacije po maksimalnem času izvedbe transakcije 0,5 sekunde ni predložil primerne ponudbe, saj iz zapisnika pojasnjevalnega sestanka izhaja, da čas transakcije od položitve mobilnega telefona na terminal znaša 1,2 sekunde;
    b) bi moral naročnik v primeru, če plačilni terminali izbranega ponudnika, ki morajo sprejemati bančne kreditne kartice, ne ustrezajo svetovnemu bančnemu standardu EMV L1 in L2, ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot neprimerno.

    Naročnik je dne 07. avgusta 2008 izdal sklep številka 371-270/2008-30, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je v celoti zavrnil tudi vlagateljevo stroškovno zahtevo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik med ostalim:
    - Ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.
    - Podrobno opredeljuje razloge za zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo po posameznih navedbah, še posebej pa:
    a) navaja, da je vlagatelj napačno izpolnil obrazec ponudbenega predračuna (ceno iz tabele 1 je vključil v ceno iz tabele 2, kar je (po prepričanju naročnika) glede na strukturo predmeta javnega naročila drug predmet, ki je tudi opredeljen v drugi pogodbi), s čimer vlagatelj (po naročnikovem zatrjevanju) priznava, da ponuja programsko in komunikacijsko opremo skladno z določili druge pogodbe in ne glede na vsebinsko drugačna določila prve pogodbe;
    b) ugotavlja, da je vlagatelj ponudil najem programske in komunikacijske opreme, s katero že razpolaga, ne pa nakupa;
    c) ugotavlja, da je vlagatelj ponudil variantno ponudbo, ki se od zahtev razpisne dokumentacije razlikuje v štirih delih (naročnik slednje tudi podrobneje navaja);
    d) pojasnjuje, da je ponudba v delu, kjer vlagatelj ponuja bodisi najem ali obročno odplačevanje neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije, neskladna pa je tudi v delu, ki se nanaša na prenos lastninske pravice (naročnik je namreč, kot zatrjuje sam, v razpisni dokumentaciji zahteval prenos lastninske pravice ob dobavi in prevzemu blaga, ki je predmet nakupa, ki se izvede na podlagi pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema EMK - priloga 16. Po zatrjevanju naročnika je vlagatelj v svoji ponudbi prenos lastninske pravice vezal na pogodbo o izvajanju storitev centra za upravljanje - priloga 17 - bodisi na njen iztek ali podpis, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji prenos lastninske pravice za programsko in komunikacijsko opremo jasno vezal na pogodbo o dobavi infrastrukture za delovanje sistema EMK);
    e) izpodbija navedbo vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi izbranemu ponudniku dovolil, da na naročnika prenese stroške prenosa podatkov, saj je, kot navaja sam, z odgovori na vprašanja navedene stroške v celoti prevzel naročnik oziroma najemnik AVL sistema;
    f) izpodbija vlagateljeve očitke glede vlagateljevega izpolnjevanja zahteve, da mora sistem EMK omogočiti možnost mobilnega plačevanja in nalaganja predplačil na EMK s polnitvijo EMK z mobilnim telefonom, obenem pa dodaja, da NFC tehnologija ne izpolnjuje zahtevanega pogoja nalaganja predplačil na EMK, med drugim tudi s polnitvijo EMK z mobilnim telefonom. Po prepričanju naročnika tudi terminal, ki ga ponuja vlagatelj in podpira NFC tehnologijo, ne izpolnjuje zahteve, da terminal omogoča možnost mobilnega plačevanja;
    g) poudarja, da navedba naročnika, da mora biti možnost mobilnega plačevanja in nalaganja predplačil na EMK dostopna vsem uporabnikom, pomeni, da mora biti dostopna vsem uporabnikom, ki se želijo poslužiti te možne oblike plačila;
    h) izpodbija trditev vlagatelja, da naročnik veže zahtevo po 100 % delovanju sistema v zadnjem mesecu poskusnega obratovanja na to, da je možnost mobilnega plačevanja zagotovljena vsem uporabnikom ter da nikjer v razpisni dokumentaciji to ni bilo zahtevano;
    i) izpostavlja, da vlagatelj napačno navaja, da izbrani ponudnik ponuja tehnološko zastarelo rešitev (Moneta/M-Pay/Margento). Po zatrjevanju naročnika izbrani ponudnik naročniku ponuja le sistem Margento, katerega ni mogoče enačiti s storitvijo Moneta, saj gre za dve različni tehnološki rešitvi;
    j) v povezavi s pogodbami z mobilnimi operaterji poudarja, da ne gre za naknadno zahtevo naročnika, saj naročnik sploh ni predvidel dodatnih sklepanj pogodb z mobilnimi operaterji, niti ni predvidel kakršnih koli dejanj na strani naročnika, da sistem EMK lahko omogoča možnost mobilnega plačevanja in nalaganja predplačil;
    k) glede vlagateljevih opozoril, ki jih je v zahtevku za revizijo podal pod točko VI., naročnik odločitvi o zahtevku za revizijo prilaga pripravljalno vlogo izbranega ponudnika (ki jo je prejel dne 05. avgusta 2008) in strokovno mnenje doc. dr. B. I. ter jima v celoti pritrjuje.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. avgusta 2008, dne 14. avgusta 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal "ZAHTEVO ZA NADALJEVANJE REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ter PRIPRAVLJALNO VLOGO"â?? z dne 14. avgusta 2008 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj med ostalim navaja, da â??"se z odločitvijo ter navedbami naročnika v"â?? odločitvi o zahtevku za revizijo â??"ki so popolnoma neutemeljene, ne more strinjati, zato zahteva, da se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.", prav tako pa zatrjuje, da so naročnikove navedbe v odločitvi o zahtevku za revizijo â??"celo tako zavajajoče, da je vlagatelj v tej zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter pripravljalni vlogi dejansko prisiljen odgovoriti na naročnikove navedbe, tudi z dodatnimi dejstvi in dokazili, vse v izogib temu, da bi zaradi zavajanja naročnika prišlo do napačnega razumevanja dejanskega stanja in neupravičenega dvoma v vlagateljeve navedbe in dokaze iz zahtevka za revizijo"â??

    Državna revizijska komisija je dne 25. avgusta 2008 prejela tudi "PRIPRAVLJALNO VLOGO IZBRANEGA PONUDNIKA in zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka", z dne 22. avgusta 2008 (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna vloga z dne 22. avgusta 2008). Izbrani ponudnik pripravljalno vlogo z dne 22. avgusta 2008 podaja na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom "Odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji", izdanim dne 20. avgusta 2008 (v nadaljnjem besedilu: dopis z dne 20. avgusta 2008), odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je v "SEZNAMU DOKUMENTACIJE POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA šT. JN 02-2008-OP IN REVIZIJSKEGA POSTOPKA" taksativno navedena (omenjeni seznam je priloga dopisa z dne 20. avgusta 2008), v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Dne 21. avgusta 2008 je Državna revizijska komisija naročnika na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala, da ji odstopi dodatno dokumentacijo, ki ji je dotlej še ni odstopil. Dodatno odstopljeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija s strani naročnika prejela dne 22. avgusta 2008.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu šestim odstavkom 22. člena ter drugo in prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spor o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno (posledično pa nepopolno) iz razlogov, ki so navedeni v odločitvi o oddaji naročila. Iz odločitve o oddaji naročila (prvi odstavek na strani "2/8") tako izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo (nasprotno) zatrjuje, da je â??"oddal popolno ponudbo"â??, pri čemer njegova ponudba â??"neupravičeno ni bila izbrana, čeprav je vlagatelj ponudil najnižjo ceno"â??, â??"saj sta oba ponudnika pri merilu brezplačno pogarancijsko vzdrževanje ponudila enako dodatno obdobje in zato prejela isto število točk"â?? (peti odstavek v povezavi s prvim odstavkom točke I. na 2. strani zahtevka za revizijo).

    V povezavi z navedenim se je Državna revizijska komisija najprej opredeljevala do vlagateljevega očitka pod točko I. zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje: "Ker je vlagatelj oddal popolno ponudbo, z najugodnejšo ceno, so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za oddajo naročila, naročilo pa bi moralo biti oddano vlagatelju. Ker naročnik tega ni storil, pa s tem krši temeljna načela javnega naročanja ter določbe"â?? ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj v zahtevku za revizijo jasno izpostaviti konkretne naročnikove kršitve, ne pa zgolj na splošno zatrjevati (kakor je to storil v izpostavljenem delu točke I. zahtevka za revizijo), da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil temeljna načela javnega naročanja. Ker pa se izpostavljeni vlagateljev očitek smiselno navezuje na navedbe vlagatelja, podane v nadaljevanju zahtevka za revizijo (vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo sam navaja, da bo svojo trditev, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil temeljna načela javnega naročanja, â??"dokazal v nadaljevanju tega zahtevka"â??), ga bo Državna revizijska komisija v nadaljevanju tega sklepa obravnavala v povezavi s preostalimi vlagateljevimi navedbami in v navezavi nanje. Smiselno povsem enak zaključek velja za vlagateljevo navedbo "Vlagatelj pa se v tem zahtevku sklicuje tudi na načelo enakopravne obravnave obeh ponudnikov"â??, â??"katerega krši naročnik, saj je vlagatelj pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika"â?? â??"tudi v ponudbi izbranega ponudnika odkril istovrstne nepravilnosti, kot so nepravilnosti, ki jih očita vlagatelju, zaradi katerih je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Naročnik pa ponudbe izbranega ponudnika kljub temu ni izločil kot nepopolne.".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek pod točko II. zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje, da naročnik â??"v odločitvi o oddaji naročila vlagatelju neutemeljeno očita, da je ponudil variantno ponudbo, da je ponudbeno ceno za programsko in komunikacijsko opremo oblikoval na način, ki ni skladen z zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji in ni ponudil predmeta javnega naročila na način, ki bi bil skladen z zahtevami naročnika, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji.". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije med ostalim izhaja:
    - "Ponudbo morate pripraviti v skladu z navodili, kar je pogoj, da jo bomo obravnavali kot popolno." (peti odstavek poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "3 od 88");
    - "Predmet javnega naročila je: Nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (v nadaljevanju: EMK) Mestne občine Ljubljana in izvajanje storitev centra za upravljanje.". "Podrobnejši opis predmeta javnega naročila se nahaja v prilogi A - Tehnične zahteve.". (točka "2.3. Predmet javnega naročila" poglavja "2. SPLOšNI DEL" razpisne dokumentacije na strani "4 od 88");
    - "Ponudnik mora izpolniti s cenami vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu." (drugi odstavek točke "3.7. Ponudbena cena" poglavja "3. NAVODILA PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "6 od 88");
    - "Ponudnik izpolni Ponudbeni predračun na način, da pod 1. točko v tabelo vpiše ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema EMK, ceno za izvedbo implementacije strojne opreme avtobusov, parkomatov, plačilnih terminalov in kodirnih enot ter ceno za programsko in komunikacijsko opremo." (prvi stavek prvega odstavka točke "4.1.3. Ponudbeni predračun" poglavja "4. POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI Z NAVEDBO DOKAZIL" razpisne dokumentacije na strani "8 od 88");
    - "Predmet javnega naročila je: Nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (v nadaljevanju: EMK) Mestne občine Ljubljana in izvajanje storitev centra za upravljanje.". Pri tem "Infrastruktura za delovanje sistema EMK obsega:
    â"˘ brezkontaktne pametne kartice,
    â"˘ strojno opremo za izvajanje transakcij z EMK,
    â"˘ programsko opremo za vodenje in nadzor nad transakcijami EMK in delovanjem sistema."
    (prvi in drugi odstavek točke "1. Opis predmeta javnega naročila" poglavja "TEHNIČNE ZAHTEVE" razpisne dokumentacije na strani "16 od 88");
    - "Programska in komunikacijska oprema je oprema potrebna za delovanje sistema EMK." (drugi odstavek točke "2. Seznam infrastrukture za delovanje sistema EMK" poglavja "TEHNIČNE ZAHTEVE" razpisne dokumentacije na strani "18 od 88");
    - "Naročnik s tem razpisom nabavlja ustrezno programsko in strojno opremo, ki bo omogočila delovanje sistema EMK. Ta oprema se vgradi v že delujoč center za upravljanje ponudnika." (prvi odstavek točke "5.2. Programska in strojna oprema" poglavja "5. Center za upravljanje" razpisne dokumentacije na strani "36 od 88").

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija na kratko povzema, da so morali ponudniki svojo ponudbo, da jo bo naročnik obravnaval kot popolno, pripraviti v skladu z navodili razpisne dokumentacije. Predmet javnega naročila je nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice Mestne občine Ljubljana in izvajanje storitev centra za upravljanje, pri čemer infrastruktura za delovanje sistema enotne mestne kartice obsega:
    - brezkontaktne pametne kartice,
    - strojno opremo za izvajanje transakcij z enotne mestne kartice,
    - programsko opremo za vodenje in nadzor nad transakcijami enotne mestne kartice in delovanjem sistema.
    Ta oprema se vgradi v že delujoč center za upravljanje ponudnika. Ponudniki so morali
    a) izpolniti s cenami vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu,
    b) izpolniti ponudbeni predračun na način, da so pod 1. točko v tabelo vpisali ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice, ceno za izvedbo implementacije strojne opreme avtobusov, parkomatov, plačilnih terminalov in kodirnih enot ter ceno za programsko in komunikacijsko opremo.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji naročila med ostalim izhaja tudi, da naročnik vlagateljeve ponudbe (v končni posledici) ni obravnaval kot popolne (tudi) iz razloga, ker vlagatelj ni sledil določbam razpisne dokumentacije in je ceno programske in komunikacijske opreme centra za upravljanje vštel v najem centra za upravljanje. Tovrsten zaključek je med drugim mogoče napraviti na podlagi naročnikove obrazložitve odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik zapisal:
    - iz vlagateljeve ponudbe, â??"priloga 3 - Ponudbeni predračun izhaja, da cena za programsko in komunikacijsko opremo, ki je del infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK), znaša 0,00 EUR. Nadalje iz Specifikacije ponudbe - cenik št. 08-010-000888 z dne 07.07.2008, katerega je ponudnik priložil ponudbenemu predračunu in z razpisno dokumentacijo ni bil zahtevan, pod točko E3 izhaja, da je programska in komunikacijska oprema centra za upravljanje všteta v najemu centra." (tretji odstavek na strani "2/8" odločitve o zahtevku za revizijo),
    - â??"je naročnik programsko in komunikacijsko opremo v ponudbenem predračunu, priloga 3 razpisne dokumentacije,"â?? â??"umestil pod infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK)"â?? â??"in ne pod ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje.",
    - "Iz Specifikacije ponudbe - cenik št. 08-010-000888 z dne 07.07.2008 pod točko E3 izhaja, da je ponudnik programsko in komunikacijsko opremo centra za upravljanje vštel v najem, pri čemer je na pojasnjevalnem sestanku pojasnil, da najem pomeni "obročno plačevanje" oz. "v stroških centra za upravljanje", in da je to predmet druge pogodbe.".
    Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da vlagatelj v tretjem odstavku na tretji strani zahtevka za revizijo zatrjuje, da â??"ne drži očitek naročnika, da je vlagatelj ceno za programsko in komunikacijsko opremo oblikoval na način, ki ni skladen z zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji"â??

    Kot že ugotovljeno, so morali ponudniki svojo ponudbo, da jo bo naročnik obravnaval kot popolno, pripraviti v skladu z navodili razpisne dokumentacije, pri čemer so morali med ostalim izpolniti s cenami vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu, ponudbeni predračun pa izpolniti na način, da so pod 1. točko v tabelo vpisali ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice, ceno za izvedbo implementacije strojne opreme avtobusov, parkomatov, plačilnih terminalov in kodirnih enot ter ceno za programsko in komunikacijsko opremo. Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu ("PRILOGA 3") v stolpcu "OPREMA" pod postavko "Programska in komunikacijska oprema" navedel:
    - v stolpcu "CENA/KOS BREZ D D V EUR" "0,00",
    - v stolpcu "CENA/KOS Z D D V EUR" "0,00",
    - v stolpcu "SKUPNA CENA BREZ D D V EUR" "0,00",
    - v stolpcu "SKUPNA CENA Z D D V EUR" "0,00".

    Državna revizijska komisija je nadalje ob vpogledu v "Z A P I S N I K P O J A S N J E V A L N E G A S E S T A N K A" z vlagateljem, izdan dne 15. julija 2008, ugotovila, da je v njem vlagatelj (pooblaščeni predstavnik vlagatelja je bil direktor področja Sistemi) na naročnikovo vprašanje, "Ali lahko pojasnite, kaj pomeni cena 0,00 EUR za programsko in komunikacijsko opremo v ponudbenem predračunu"", odgovoril: "Ocenili smo, da je bolj smiselno, da vrednost centra razdelimo na mesečne obroke pri stroških upravljanja centra, kjer je strošek same investicije manjši. Ta strošek smo prikazali v mesečnih stroških centra za upravljanje.". Prav tako je vlagatelj v zahtevku za revizijo
    - v drugem odstavku na tretji strani zapisal, da "Dejstvo, da je vlagatelj za nakup programske in komunikacijske opreme ponudil ceno 0,00 EUR, ne more biti in tudi v nobenem pogledu ni sporno"â??,
    - v tretjem odstavku na tretji strani zapisal, da "Iz vlagateljeve ponudbe jasno izhaja, da je cena za programsko in komunikacijsko opremo všteta v najemu centra (torej v ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje)"â??
    - v tretjem odstavku na tretji strani zapisal, da â??"bi naročnik v vsakem primeru strošek programske in komunikacijske opreme moral plačati, stvar poslovne politike vlagatelja pa je, da pristane, za kar je v konkretnem primeru tudi šlo, na odloženo plačilo, da se programska in komunikacijska oprema ne bi plačala na začetku investicije, kot je sicer predvidel naročnik, temveč šele kot predmet pogodbe o upravljanju. Pa tudi sicer je strošek "programske in komunikacijske opreme" nizek, saj znaša po oceni vlagatelja le manjši del stroška celotnega centra za upravljanje"â??

    Na podlagi citiranih in z njimi povezanih navedb v zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz same dokumentacije odstopljenega spisa izhaja, da vlagatelj ponudbenega predračuna ni izpolnil na način, da bi pod 1. točko v tabelo vpisal pravo ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK), posledično pa tudi ni sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije (drugi odstavek na strani "7 od 16" obrazložitve tega sklepa). Vlagatelj je namreč v ponudbeni predračun ("PRILOGA 3") v stolpcu "OPREMA" pod postavko "Programska in komunikacijska oprema" vpisal ceno 0,00 EUR (navedeno dejstvo vlagatelj v zahtevku za revizijo priznava tudi sam, ko zapiše, da "Dejstvo, da je vlagatelj za nakup programske in komunikacijske opreme ponudil ceno 0,00 EUR, ne more biti in tudi v nobenem pogledu ni sporno"â??), po drugi strani pa sam navaja, da iz njegove ponudbe â??"jasno izhaja, da je cena za programsko in komunikacijsko opremo všteta v najemu centra (torej v ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje)"â??, ter dodaja, da je â??"strošek "programske in komunikacijske opreme" nizek, saj znaša po oceni vlagatelja le manjši del stroška celotnega centra za upravljanje"â?? Ob navedenem ne gre spregledati niti dejstva, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil podpisano in žigosano izjavo (priloga številka 2) z dne 07. julija 2008, v kateri pod materialno in kazensko odgovornostjo izrecno izjavlja, da se z razpisno dokumentacijo in vzorcem pogodb v celoti strinja.

    25. člen "(oddaja naročila po odprtem postopku)" ZJN-2 določa, da je "Odprti postopek oddaje javnega naročila"â?? â??"postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.". Zelo podoben zaključek izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-87/94, Komisija Evropskih skupnosti proti Belgiji, v kateri je Sodišče Evropskih skupnosti v točki 70 med ostalim zapisalo, da v primeru, ko je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal določene zahteve, upoštevanje načela enakopravne obravnave ponudnikov zahteva, da se morajo vse ponudbe tem zahtevam podrediti, da se zagotovi objektivna primerjava ponudb . Ker â??"mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne" (smiselno enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije - peti odstavek poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "3 od 88" v povezavi s prvim odstavkom točke "3.11. Odločitev o oddaji naročila in sklenitev pogodbe" razpisne dokumentacije na strani "6 od 88"), je potrebno za razrešitev spora med strankama odgovoriti tudi na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ne da bi vlagatelju predhodno omogočil dopolnitev te ponudbe. V posledici navedenega je morala Državna revizijska komisija ugotavljati tudi, ali je mogoče vlagateljevo ponudbo oceniti za formalno nepopolno ponudbo.

    ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" določa, da je formalno nepopolna tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Prav tako iz prvega odstavka naročnikove razpisne dokumentacije pod točko "3.11. Odločitev o oddaji naročila in sklenitev pogodbe" izhaja, da bo naročnik, â??"po pregledu in ocenjevanju ponudb, sprejel odločitev in o odločitvi pisno obvestil ponudnike. V primeru formalno nepopolne ponudbe, bo naročnik postopal skladno z 78. členom ZJN-2.". ZJN-2 nadalje v 78. členu "(dopustne dopolnitve ponudbe)" določa:
    - "V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti." (prvi odstavek 78. člena ZJN-2),
    - "Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja." (drugi odstavek 78. člena ZJN-2).
    Prav tako ne gre spregledati niti dejstva, da iz Poročevalca Državnega zbora številka 92/2006 ("EVA: 2005-1611-0077"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (http://www.dz-rs.si/index.php"id=374&o=280&unid=PUB|8C40 C93C31546A24C12 571E20035BA7A), na straneh 113 oziroma 114 izhaja, da je namen določbe 78. člena ZJN-2 doseči tako ravnanje v postopku javnega naročanja, da se iz postopka javnega naročanja ne izločajo ponudbe, katerih izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, pri tem pa je izrecno â??"podana prepoved spreminjati vsebinske elemente, ki opredeljujejo izpolnjevanje pogojev"â?? (pa tudi cene in elemente, katerih spreminjanje bi imelo za posledico drugačno oceno v okviru postavljenih meril).

    Državna revizijska komisija v povezavi z institutom formalne nepopolnosti ponudbe uvodoma ugotavlja, da opisane pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja brez dvoma ni mogoče označiti za nebistveno (če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna), saj gre za vprašanje vpisa prave cene za programsko in komunikacijsko opremo v ponudbeni predračun.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za formalno nepopolno ponudbo, potrebno upoštevati (specifične) relevantne okoliščine samega primera. Predmet konkretnega javnega naročila sta tako nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice Mestne občine Ljubljana (torej nakup blaga) kot tudi izvajanje storitev centra za upravljanje (javno naročilo storitev), kar je med drugim razvidno tudi iz (vzorca) "POGODBE O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA ENOTNE MESTNE KARTICE (EMK) MESTNE OBČINE LJUBLJANA" (v nadaljnjem besedilu: pogodba o dobavi infrastrukture) in (vzorca) "POGODBE O IZVAJANJU STORITEV CENTRA ZA UPRAVLJANJE" (v nadaljnjem besedilu: pogodba o izvajanju storitev centra za upravljanje). Pogodbo o dobavi infrastrukture gre skladno z Obligacijskim zakonikom (Uradni list Republike Slovenije, številka 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo, OZ-UPB1) po njeni vsebini šteti za prodajno pogodbo, pogodba o izvajanju storitev centra za upravljanje pa je še najbližje pogodbi o naročilu (mandatu).

    Skladno z doslej navedenim gre zaključiti, da je kupnina (cena, denarno nadomestilo za kupljeno blago) ena od bistvenih sestavin (elementov) pogodbe o dobavi infrastrukture (prodajne pogodbe), plačilo pa je ena od bistvenih sestavin (elementov) pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje. Z vnosom pravilne cene (kupnine) za programsko in komunikacijsko opremo v ponudbeni predračun (posledično pa tudi pogodbo o dobavi infrastrukture) bi se spremenila tako končna cena predmeta javnega naročila na podlagi pogodbe o dobavi infrastrukture kot tudi končna cena predmeta javnega naročila na podlagi pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje, zlasti pa bi se spremenila vsebina in ne le forma vlagateljeve ponudbe. Slednje bi posledično vplivalo tudi na višino finančnega zavarovanja
    - za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti po pogodbi o dobavi infrastrukture,
    - za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti po pogodbi o izvajanju storitev centra za upravljanje,
    - za brezplačno vzdrževanje in odpravo napak v garancijskem in ponujenem pogarancijskem roku po pogodbi o dobavi infrastrukture
    (višina finančnega zavarovanja je namreč v vseh treh primerih vezana na â??"10 % pogodbene vrednosti (z DDV)"â??), saj bi vlagatelj z vnosom pravilne cene (kupnine) za programsko in komunikacijsko opremo v ponudbeni predračun (posledično pa tudi pogodbo o dobavi infrastrukture) posredno lahko vplival tudi na višino omenjenih finančnih zavarovanj, vse v povezavi z njihovo veljavnostjo. Prvo citirano finančno zavarovanje namreč velja â??"še 12 (dvanajst) mesecev od dneva podpisa pogodbe", drugo citirano finančno zavarovanje velja â??"še 30 (trideset) dni po poteku veljavnosti pogodbe", tretje citirano finančno zavarovanje pa velja â??"46 (šestinštirideset) dni po poteku pogarancijskega roka.".

    Vse doslej navedeno dobi dodatno težo tudi v povezavi z ugotavljanjem, kakšna je pravilna cena (kupnina) za programsko in komunikacijsko opremo (ki je zajeta v pogodbi o izvajanju storitev centra za upravljanje). Pri njenem ugotavljanju namreč lahko izhajamo le iz obstoječih razpoložljivih podatkov, ki so, da je
    - cena (kupnina) za programsko in komunikacijsko opremo večja od 0,00 EUR (vlagatelj je namreč v tretjem odstavku zahtevka za revizijo na tretji strani zapisal, da "Iz vlagateljeve ponudbe jasno izhaja, da je cena za programsko in komunikacijsko opremo všteta v najemu centra (torej v ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje)"â??),
    - strošek programske in komunikacijske opreme nizek (vlagatelj je namreč v tretjem odstavku na tretji strani zahtevka za revizijo zapisal, da â??"je strošek "programske in komunikacijske opreme" nizek, saj znaša po oceni vlagatelja le manjši del stroška celotnega centra za upravljanje"â??),
    - cena (kupnina) za programsko in komunikacijsko opremo manjša od cene, ki jo je vlagatelj v ponudbenem predračunu navedel pod rubriko "2. Cena za izvajanje storitev centra za upravljanje" (vlagatelj je namreč v tretjem odstavku zahtevka za revizijo na tretji strani zapisal, da "Iz vlagateljeve ponudbe jasno izhaja, da je cena za programsko in komunikacijsko opremo všteta v najemu centra (torej v ceno za izvajanje storitev centra za upravljanje)"â??).

    Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih zapisala, da se formalna ustreznost ponudb nanaša na formo in ne na vsebinska vprašanja ponudbe, zato v primeru vsebine vlagateljeve ponudbe, ki je v izpostavljenem delu jasna (vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da â??"se programska in komunikacijska oprema ne bi plačala na začetku investicije, kot je predvidel naročnik, temveč šele kot predmet pogodbe o upravljanju"â??), ne moremo govoriti o formalni nepopolnosti ponudbe. Ponudbe, ki ima pomanjkljivosti vsebinske narave, ni mogoče dopolniti, temveč naročnik takšno ponudbo izloči. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" in 78. členu "(dopustne dopolnitve ponudbe)", nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti ter le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je, nasprotno, iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve (pogoja) v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe ni dopustno. Tako (kot že zapisano) tudi iz Poročevalca Državnega zbora, številka 92/2006 ("EVA: 2005-1611-0077"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (http://www.dz-rs.si/index.php"id=374&o=280 &unid=PUB|8C40C93C31546A24C12571E20035BA7A), na straneh 113 oziroma 114 izhaja, da je namen določbe 78. člena "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJN-2 doseči tako ravnanje v postopku javnega naročanja, da se iz postopka javnega naročanja ne izločajo ponudbe, katerih izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, pri tem pa je izrecno â??"podana prepoved spreminjati vsebinske elemente, ki opredeljujejo izpolnjevanje pogojev"â?? (pa tudi cene in elemente, katerih spreminjanje bi imelo za posledico drugačno oceno v okviru postavljenih meril). Vse navedeno tudi pomeni, da v primeru, če ponudnik v ponudbi navede, da določeno naročnikovo zahtevo izpolnjuje na določen način, tega načina kasneje ne more naknadno spreminjati, temveč ga lahko le pojasnjuje in dopolnjuje. V nasprotnem primeru bi pomenilo, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje določenega pogoja oziroma zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz nepopolne v popolno. Navedeno bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, in bi popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji med ostalim jasno zapisal: "Ponudbo morate pripraviti v skladu z navodili, kar je pogoj, da jo bomo obravnavali kot popolno." (peti odstavek poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "3 od 88"). S citirano zahtevo razpisne dokumentacije (v povezavi z ostalimi zahtevami razpisne dokumentacije) je naročnik določil prag (okvir), kateremu mora ponudnik zadostiti, da bo naročnik njegovo ponudbo obravnaval kot popolno (in jo posledično tudi ocenjeval po merilih). Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, vlagatelj navedene določbe razpisne dokumentacije (navodil) ni spoštoval, kar nesporno izhaja tudi iz tretjega odstavka na tretji strani zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj zapisal, da â??"bi naročnik v vsakem primeru strošek programske in komunikacijske opreme moral plačati, stvar poslovne politike vlagatelja pa je, da pristane, za kar je v konkretnem primeru tudi šlo, na odloženo plačilo, da se programska in komunikacijska oprema ne bi plačala na začetku investicije, kot je sicer predvidel naročnik, temveč šele kot predmet pogodbe o upravljanju. Pa tudi sicer je strošek "programske in komunikacijske opreme" nizek, saj znaša po oceni vlagatelja le manjši del stroška celotnega centra za upravljanje"â?? Glede na navedeno je naročnik sledil svoji (že večkrat citirani) določbi razpisne dokumentacije in vlagateljeve ponudbe ni obravnaval kot popolne.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko vlagateljeve ponudbe ni obravnaval kot popolne, saj bi v nasprotnem primeru, če bi vlagatelja pozval na dopustne dopolnitve ponudbe po postopku, normiranem v 78. členu ZJN-2, temu (že po roku za predložitev ponudb) omogočil spremembo vsebine ponudbe (kupnine kot ene od bistvenih sestavin (elementov) pogodbe o dobavi infrastrukture oziroma plačila kot ene od bistvenih sestavin (elementov) pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje). Navedeno bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), pa tudi 78. členom ZJN-2, obenem pa bi popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb. Vlagatelj bi namreč v odnosu do ostalih ponudnikov, ki so že ob oddaji ponudb (do roka za predložitev ponudb) spoštovali naročnikovo zahtevo in ponudbeni predračun izpolnili na način, da so pod 1. točko v tabelo vpisali pravo ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice, s kasnejšim vnosom pravilne cene (kupnine) za programsko in komunikacijsko opremo v ponudbeni predračun pridobil nedopustno prednost oziroma ugodnost, z njenim vnosom pa bi posredno vplival tudi na višino finančnih zavarovanj, vse v povezavi z njihovo veljavnostjo (stran "11 od 16" obrazložitve tega sklepa).

    V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije, ko vlagateljeve ponudbe (v končni posledici) ni obravnaval kot popolne. 25. člen "(oddaja naročila po odprtem postopku)" ZJN-2 določa, da je "Odprti postopek oddaje javnega naročila"â?? â??"postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.". Iz naročnikove razpisne dokumentacije (kot je bilo to že poudarjeno) izhaja, da morajo ponudniki ponudbe â??"pripraviti v skladu z navodili, kar je pogoj, da"â?? jih bo naročnik obravnaval kot popolne (peti odstavek poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "3 od 88"). Vlagatelj, kot je bilo to ugotovljeno v tem sklepu, ponudbenega predračuna ni izpolnil na način, da bi pod 1. točko v tabelo vpisal pravo ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK), posledično pa tudi ni sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. V posledici navedenega tudi ne drži trditev vlagatelja, ki jo je zapisal v tretjem odstavku na tretji strani zahtevka za revizijo, po kateri â??"ne drži očitek naročnika, da je vlagatelj ceno za programsko in komunikacijsko opremo oblikoval na način, ki ni skladen z zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji, saj takšnih zahtev ni bilo.".

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da â??"je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagateljevo ponudbo je izločil, ker naj ne bi ponudil ponudbene cene v skladu z določbami razpisne dokumentacije, medtem ko je pri izbranem ponudniku celo dovolil, da na naročnika prenese stroške, za katere je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da jih nosi ponudnik". Ob citirani vlagateljevi navedbi Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (v odnosu do ugotovljene nepravilnosti v njegovi ponudbi) v zahtevku za revizijo ne zatrjuje enake (niti vsaj istovrstne) domnevne kršitve v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je izločitev ponudbe izbranega ponudnika), slednja pa, ob upoštevanju stališča, ki ga je Državna revizijska komisija v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije vlagatelja, čigar ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana za nepravilno, sprejela na svoji 2. občni seji v letu 2007, ter ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, v konkretnem primeru glede na
    - dosedanjo obrazložitev tega sklepa
    - ustaljeno prakso Državne revizijske komisije
    ne zadostuje za obravnavo citirane vlagateljeve navedbe.

    Vlagatelj nadalje v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
    - â??"je naročnik"â?? â??"kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, kot ga določa ZJN-2 v 9. členu, saj je pri istovrstni problematiki ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno ponudbo izbranega ponudnika pa kot primerno, čeprav je dejstvo, da tudi izbrani ponudnik oz. njegov ponujeni sistem ne omogoča možnosti mobilnega plačevanja vsem uporabnikom mobilnih telefonov.",
    - â??"istočasno, ko naročnik izloča ponudbo ponudnika vlagatelja zaradi naknadno izraženih zahtev naročnika, izbrani ponudnik ustreza merilom naročnika s ponudbo z neobstoječimi napravami"â?? (mišljen je potniški terminal; smiselno navezala Državna revizijska komisija) â??"za katere naročnik sploh ne ve ne naziva in ne tehničnih podatkov.",
    - â??"lahko govorimo o neskladju med zahtevo naročnika"â?? (maksimalni čas izvedbe transakcije 0,5 sekund; smiselno navezala Državna revizijska komisija) â??"in specifikacijo izbranega ponudnika"â?? (čas transakcije od položitve mobilnega telefona na terminal znaša 1,2 sekunde; smiselno navezala Državna revizijska komisija) â??"v rangu najmanj 10 kratne razlike. To pa pomeni, da izbrani ponudnik, glede na takšno zahtevo razpisne dokumentacije ni predložil primerne ponudbe in bi jo naročnik moral glede na načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov, zavrniti.",
    obenem pa opozarja naročnika, naj pri izbranem ponudniku ponudbo preveri tudi v delu, v katerem se nanaša na plačilne terminale, ki morajo sprejemati bančne kreditne kartice, saj po informacijah, s katerimi vlagatelj razpolaga, â??"tisti plačilni terminali izbranega ponudnika, ki morajo sprejemati bančne kreditne kartice, ne ustrezajo svetovnemu bančnemu standardu EMV L1 in L2". Vlagatelj ob tem še dodaja, da bi moral naročnik v primeru, "Če je tako"â??, â??"zaradi načela enakopravnosti tudi iz tega razloga"â?? â??"ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot neprimerno.". Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ponudbenega predračuna ni izpolnil na način, da bi pod 1. točko v tabelo vpisal pravo ceno za posamezno infrastrukturo za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK), posledično pa tudi ni sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, v posledici česar naročnik vlagateljeve ponudbe (kot je napovedal že v razpisni dokumentaciji) upravičeno ni obravnaval kot popolne ("Ponudbo morate pripraviti v skladu z navodili, kar je pogoj, da jo bomo obravnavali kot popolno." - peti odstavek poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" razpisne dokumentacije na strani "3 od 88"), se tudi ni spuščala v presojo utemeljenosti ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo (revizijske navedbe, ki se nanašajo na neskladnosti pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika in označitvi njegove ponudbe za popolno). Tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti preostalih vlagateljevih navedb se namreč vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne mogel izboljšati, saj zaradi ugotovljene nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi slednja ne bi mogla biti izbrana. Vlagatelj v posledici navedenega, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, ne izkazuje enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na povzročeno škodo oziroma možnost povzročitve škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija v preostalem delu zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

    Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da Državna revizijska komisija â??"izbere ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo popolno ponudbo ter naročilo odda vlagatelju"â??, vlagatelja spominja na prvi odstavek 80. člena "(izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)" ZJN-2, obenem pa opozarja, da ima, kot je to zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
    - številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008, tretji odstavek na strani 10,
    - številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008, tretji odstavek na strani 6,
    - številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008, tretji odstavek na strani 12,
    - številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008, zadnji odstavek na strani 13,
    - številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008, peti odstavek na strani 9,
    - številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008, tretji odstavek na strani 12,
    v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen "Aktivna legitimacija v postopku revizije" ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen "Vložitev zahtevka za revizijo" ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen "Predmet zakona" ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval, â??"da Državna revizijska komisija naročniku naloži, da vlagatelju povrne vse stroške revizijskega postopka po priloženem stroškovniku, v roku 8 dni po izdaji odločbe, po tem roku pa skupaj z zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.". V stroškovniku zahtevka za revizijo je vlagatelj priglasil:
    - "taksa za revizijo" "5000 EUR",
    - "sestava revizijskega zahtevka" "3000 točk po OT",
    - "konferenca s stranko" "200 točk po OT",
    - "materialni stroški" "2 %".

    V stroškovniku obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (ter pripravljalni vlogi) je vlagatelj priglasil:
    - "sestava vloge" "3000 točk po OT",
    - "konferenca s stranko" "200 točk po OT",
    - "materialni stroški" "2 %",
    - "DDV" "20 %".

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu zavrnila, v delu pa zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 01. oktobra 2008



    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
    - JAVNI HOLDING Ljubljana, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    - ULTRA, d. o. o., Zagorje ob Savi, Cesta Otona Župančiča 23a, 1410 Zagorje ob Savi
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran