018-127/2008 Pošta Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Komunikacijsko svetovanje", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SPEM Komunikacijska skupina d.o.o., Gregorčičeva 39, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.9.2008

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 4.8.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.6.2008 sprejel sklep št. 6/31-6850/1/08 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Nadalje je naročnik dne 18.7.2008 sprejel odločitev št. 314-2008/MVSZP/000/159-1, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Futura PR, d.o.o., Poljanski nasip 6, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 4.8.2008 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in sprejme novo odločitev, s katero se kot najugodnejši ponudnik izbere vlagatelj in naj z njim sklene pogodbo. Vlagatelj v obrazložitvi navaja, da je naročnik v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšega po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba (t.j. ponudba vlagatelja) najcenejša ponudba v višini 67.500,00 EUR brez DDV in je tako po merilu cene prejela zagotovo 60 točk. Vlagatelj ocenjuje, da je naročnik 40 točk za idejno zasnovo komunikacijskega priročnika izbranemu ponudniku podelil neupoštevaje merila iz vabila k oddaji ponudbe. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da ponudba izbranega ponudnika zagotovo ni bila ekonomsko najugodnejša. Vlagatelj pojasnjuje, da je bila njegova ponudba v višini 67.500,00 EUR brez DDV zagotovo ugodnejša, saj je ponudba izbranega ponudnika znašala 69.000,00 EUR brez DDV. Prav tako pa je po mnenju vlagatelja njegova ponudba po vsebini v celoti ustrezala zahtevam iz vabila k oddaji ponudbe, ter bi naročnik s pravilno aplikacijo meril na ponujene storitve moral izbrati vlagatelja kot ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je odločitev naročnika v nasprotju z 6. in 8. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08 v nadaljevanju: ZJN-2). Z oddajo naročila v nasprotju z kriteriji, ki so bili določeni v povabilu k oddaji ponudbe, je bilo kršeno načelo transparentnosti, z oddajo naročila ponudniku, ki ni ekonomsko najugodnejši, pa je bilo kršeno načelo gospodarnosti. Po mnenju vlagatelja je naročnik z oddajo naročila v nasprotju z merili, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji neposredno kršil 48. člen ZJN-2. Vlagatelj navaja, da v kolikor bi naročnik ravnal skladno z ZJN-2 in odločitev sprejel upoštevaje kriterije, ki jih je kot merila za izbiro navedel v povabilu k oddaji ponudbe, bi moral izbrati vlagatelja, katerega ponudba je popolna, cenovno najugodnejša in je zagotovo izpolnjevala pogoje za pridobitev 40 točk po merilu idejne zasnove komunikacijskega načrta.

Naročnik je z dopisom z dne 6.8.2008 vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema predmetnega dopisa dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o plačilu takse v višini 700,00 EUR. Vlagatelj je z dopisom z dne 8.8.2008 naročniku poslal potrdilo o plačani taksi.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil z odločitvijo št. 6/31-6850/10/08, z dne 14.8.2008, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa vlagatelju tudi ni povrnil stroškov, katerih povračilo je zahteval v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v obrazložitvi odgovarja na očitke vlagatelja in navaja, da je pri izboru najugodnejšega ponudnika v celoti upošteval merila iz vabila k oddaji ponudbe, pri tem pa povzema merila in njihovo opredelitev, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba po merilu cene bila najugodnejša, medtem ko je po merilu idejna zasnova komunikacijskega priročnika največ točk prejela ponudba izbranega ponudnika. Naročnik nadalje pojasnjuje, da je do razlike pri točkovanju ponudbe izbranega ponudnika in vlagatelja po merilu idejna zasnova komunikacijskega priročnika prišlo pri ocenjevanju glede celovitosti komunikacijskega načrta in sicer je ponudba izbranega ponudnika v tem delu dosegla najvišje število točk. Naročnik pojasnjuje razlike med ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja, zaradi katerih je ponudbi izbranega ponudnika pri točkovanju celovitosti komunikacijskega načrta prisodil 20 točk, vlagateljevi pa 17 točk. Naročnik navaja, da je ob postavljenih merilih izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo ter ob tem ni kršil določb Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Naročnik tudi navaja, da ni kršil načela transparentnosti, saj so bila merila jasno zapisana v razpisni dokumentaciji in posredovana vsem zainteresiranim ponudnikom.

Vlagatelj je z vlogo, ki jo je dne 22.8.2008 poslal naročniku, le-tega obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 22.8.2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Dne 8.9.2008 in dne 10.9.2008 pa je Državna revizijska komisija od naročnika prejela še dodatno dokumentacijo, ki jo je od naročnika zahtevala s pozivom z dne 2.9.2008.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotovila, da je naročnik kot naročnik po 3. členu ZJNVETPS predmetno javno naročilo zavezan oddati v skladu z določbami ZJNVETPS, kar je v navedenem primeru tudi storil. V skladu z navedenim je Državna revizijska komisija kot materialni zakon, ki ga je potrebno v tem revizijskem postopku upoštevati pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja, upoštevala ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo", ki jo je dne 22.8.2008 posredoval naročniku, navajal nova dejstva, kršitve in predlagal nove dokaze, ki jih v zahtevku za revizijo ni navajal oz. predlagal. Tako je npr. naročniku očital, da pomeni njegova interpretacija merila celovitost komunikacijskega načrta, kršitev načela enakega obravnavanja ponudnikov in kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj je tudi na novo navajal dejstva in dokaze s katerimi je dokazoval, da je naročnik pri izboru najugodnejšega ponudnika preferiral izbranega ponudnika ter dejstva s katerimi je dokazoval, da je njegova ponudba boljša od ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s tem Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, kršitve in dokazi, ki so bila navedeni oziroma predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, torej do izdaje odločitve naročnika o revizijskem zahtevku. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem (ali v kasnejših vlogah) ne more navajati novih dejstev in kršitev, predlagati novih dokazov ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, dokazi, kršitvami in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija novih dejstev, kršitev in dokazov, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo", ni meritorno presojala oziroma jih pri odločanju v predmetnem revizijskem postopku ni upoštevala.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da v konkretnem primeru med strankama ni spora glede vsebine samih meril, ki so bila v določena v razpisni dokumentaciji. Slednje nedvoumno izhaja tudi iz vlagateljeve vloge z dne 22.8.2008, v kateri je vlagatelj zapisal, da samo merilo celovitost komunikacijskega načrta ni sporno, in kot tako samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakega obravnavanja ponudnikov oziroma načelom konkurenčnosti v postopkih javnega naročanja. Glede na vsebino navedb obeh strank pa gre ugotoviti, da je med strankama spor v tem, ali je naročnik prejete ponudbe sploh ocenjeval po merilih, ki jih je določil v vabilu k oddaji ponudbe in/oz. ali je merila uporabil na način, kot so bila določena v vabilu k oddaji ponudbe. Vlagatelj v svojem zahtevku namreč navaja, da je naročnik oddal javno naročilo v nasprotju z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku podelil 40 točk za idejno zasnovo komunikacijskega priročnika neupoštevaje kriterije iz vabila k oddaji ponudbe, ter da bi moral kot ekonomsko najugodnejšega izbrati vlagatelja, v kolikor bi merila pravilno apliciral na ponujene storitve. Naročnik pa v svoji odločitvi o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka zatrjuje, da je pri ocenjevanju ponudb v celoti upošteval samo merila iz vabila k oddaji ponudbe.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve navedbe, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejel neupoštevaje merila, ki jih je navedel v vabilu k oddaji ponudb.

ZJNVETPS v 49. členu (merila za izbiro ponudbe) določa, da naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
b) na podlagi najnižje cene.
Nadalje je v tretjem odstavku 49. člena ZJNVETPS določeno, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija je pogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v prvem poglavju "Splošne določbe naročila", v točki 1.13 "Merila" določil, da se naročilo odda po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročnik je določil: "najnižja ponudbena vrednost - 60 točk : idejna zasnova komunikacijskega priročnika - 40 točk.

Ponudba z najnižjo ponudbeno vrednostjo prejme 60 točk, ostale ponudbe sorazmerno nižje število točk.

Idejno zasnovo bo naročnik ocenjeval na naslednji način:
- celovitost komunikacijskega načrta( pokritost vseh strateških javnosti Pošte Slovenije,
vključenost ključnih strateških smernic Pošte Slovenije) od 0 do 20 točk,
- realnost izvedbe komunikacijskega načrta od 0 do 15 točk
- strokovnost in inovativnost (vsebin,medije, â??) od 0 do 5 točk

Točke se seštejejo. Izbrana bo tista ponudba, ki prejme največje število točk. V kolikor prejmeta dve ali več ponudb enako število točk se izbere tista,ki nudi daljši rok plačila."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji opisal merila in določil pomen (težo) posameznega merila, tako da pri izboru ekonomsko najugodnejše ponudbe merilo ponudbene cene prinese 60 točk, merilo idejna zasnova komunikacijskega načrta pa 40 točk. Naročnik je nadalje merilo idejna zasnova komunikacijskega priročnika razdelil na 3 podmerila. Pri vsakem izmed podmeril je v razponu določil točke, ki jih lahko ponudniki dosežejo.

Iz dokumenta "Pregled ponudbe za izbor najugodnejšega ponudnika" z dne 10.7.2008, št. 0/50-9244/1-08 MJ, in dokumenta Priloga 1 : Analiza ponudb oz. iz poročila o oddaji ponudbe z dne 18.7.2008 izhaja, da je izbrani ponudnik skupaj po obeh merilih prejel 98,69 točk, vlagatelj pa 97,00 točk. Nadalje iz dokumentacije izhaja, da je vlagatelj po merilu najnižje cene prejel 60 točk (vse možne točke), izbrani ponudnik pa 58,69 točk. Po merilu idejna zasnova komunikacijskega priročnika pa je izbrani ponudnik prejel 40 točk, vlagatelj pa 37 točk. Do razlike med izbranim ponudnikom in vlagateljem pri ocenjevanju po merilu idejne zasnove komunikacijskega načrta je prišlo pri dodeljevanju točk pri podmerilu celovitost komunikacijskega načrta. In sicer je pri ocenjevanju celovitosti komunikacijskega načrta izbrani ponudnik prejel 20 točk, vlagatelj pa 17 točk. Pri ostalih podmerilih sta vlagatelj in izbrani ponudnik prejela enako število točk.

Glede na doslej ugotovljeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da iz dokumentov v spisovni dokumentaciji izhaja, da je naročnik ponudbe ocenjeval po merilih, ki so bila določena v povabilu k oddaji ponudbe. Kot že rečeno je naročnik ponudbe ocenjeval po merilu najnižje ponudbene cene in po drugem, za vlagatelja očitno spornem merilu idejne zasnove komunikacijskega načrta. Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in ob upoštevanju vlagateljevih navedb ni mogla ugotoviti, da bi naročnik pri oddaji javnega naročila upošteval katerakoli druga merila, kot tista, ki so bila določena v povabilu k oddaji ponudbe in so bila kot taka ponudnikom znana.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da ocenjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku po merilu idejna zasnova komunikacijskega priročnika podelil 40 točk, neupoštevaje merila iz vabila k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija iz tako oblikovane vlagateljeve navedbe ni mogla razbrati, ali slednji zatrjuje, da naročnik pri tem, ko je izbranemu ponudniku podelil 40 točk, sploh ni upošteval merila, ki ga je predvidel v razpisni dokumentaciji, ali vlagatelj zgolj zatrjuje, da naročnik pri tem, ko je izbranemu ponudniku podelil 40 točk vsebinsko ni upošteval merila idejna zasnova komunikacijskega priročnika, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji. Gre namreč za dve nasprotujoči si trditvi, od katerih vlagatelj nobene ni konkretiziral, ali Državni revizijski komisiji za očitane kršitve ponudil dokaze, s katerimi bi bilo mogoče te kršitve ugotoviti. Tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predmetnih navedbah zgolj pavšalno zatrjuje kršitvi naročnika v fazi ocenjevanja ponudb, zato Državna revizijska komisija na podlagi trditveno-dokaznega bremena (iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 52/07 ; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN), ki je na strani vlagatelja, njegovim navedbam ni mogla slediti. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 4. in 5. alinee četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi zatrjevane kršitve dokazuje. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika kakor tudi dokaze zanje.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za vlagateljeve navedbe, da bi naročnik s pravilno aplikacijo meril na ponujene storitve moral izbrati vlagatelja kot ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Iz slednjih tako smiselno izhaja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb meril ni pravilno uporabil oz. ni uporabil tako, kot so bila določena v vabilu k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija je ob preizkusu te navedbe ugotovila, da vlagatelj ne pojasni v čem naj bi bila aplikacija oz. uporaba meril s strani naročnika nepravilna. Vlagatelj glede svoje ponudbe zgolj zatrjuje, da je zagotovo izpolnjevala pogoje za pridobitev 40 točk po merilu idejne zasnove komunikacijskega načrta, pri tem pa ne pojasni, v čem je naročnik nepravilno apliciral to merilo na njegovo ponudbo, ko mu je podelil le 37 točk od 40-ih možnih. Tako vlagatelj ne navaja niti, da je njegova ponudba vsaj enako dobra oz. boljša od ponudbe izbranega ponudnika, kar bi opravičevalo drugačno ocenjevanje ponudnika v okviru postavljenega merila. Vlagatelj tako tudi v tem primeru zgolj zatrjuje kršitve, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, pri tem pa ne navaja dejstev in ne predlaga dokazov, s katerimi bi zatrjevane kršitve dokazoval.

Upoštevaje vse zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi zgoraj obravnavanih vlagateljevih navedb ni mogla ugotoviti zatrjevanih kršitev naročnika pri ocenjevanju ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, da naj se sprejme odločitev, da se kot najugodnejši ponudnik izbere vlagatelj in naj se (posledično) z njim sklene pogodba, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima Državna revizijska komisija skladno z določili ZRPJN zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi zgolj (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo priglasil tudi stroške, nastale z revizijo in sicer 3.700 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2.500,00 EUR za plačano takso ter 2% materialnih stroškov. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 25.9.2008.



mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Pošta Slovenije, Slomškov trg 10, Maribor;
- SPEM Komunikacijska skupina d.o.o., Gregorčičeva 39, Maribor;
- FuturaPR, d.o.o., Poljanski nasip 6, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran