018-115/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo
Številka: 018-115/2008-9Datum sprejema: 12. 9. 2008
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DIS Consulting, Družba za svetovanje, pripravo in izvajanje investicij, d. o. o., Letališka cesta 33c, Ljubljana, ki ga zastopa doc. dr. Aleksij Mužina, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 12. 9. 2008 soglasno
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se razveljavi:
- pogoj, da "ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner) mora izpolnjevati pogoje glede finančne bonitete: najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa", kot je določen v točki d.1) razpisne dokumentacije, in spremljajoče zahteve po predložitvi dokazil za izkazovanje izpolnjevanja tega pogoja,
- 4. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.340,50 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 11. 6. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 4111-71/2008-2, obvestilo o naročilu pa je 12. 6. 2008 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN 4788/2008, in Uradnem listu Evropske unije z dne 14. 6. 2008, pod številko objave 2008/S 115-153631.
Vlagatelj je 9. 7. 2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti, uveljavlja pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj med drugim navaja, da je naročnik kršil 6. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) in omejil konkurenčnost med ponudniki, ker javnega naročila ni razdelil na sklope, da je ravnal neskladno s 7., z 9., z 42. in s 45. členom ZJN-2 pri določitvi kadrovskega, finančnega in tehničnega pogoja, da je neskladna naročnikova zahteva glede registracije za dejavnost, da zaradi nejasnosti uporabljenega pojma "zagotovitev" ponudbe ne bodo medsebojno primerljive, da je sporen naročnikov odgovor na 12. vprašanje (predaja dokumentacije ob uvedbi v delo) in da je nedopustna naročnikova omejitev, da ponudnik, ki je sodeloval s skupno ponudbo, ne more še posebej predložiti samostojne ponudbe.
Naročnik je sprejel sklep št. 4111-5/2008zp91 z dne 25. 7. 2008, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik pojasnjuje prednosti odločitve za oddajo enotnega javnega naročila, navaja, da morajo ponudnik in strokovni sodelavci imeti ustrezne izkušnje ter da zaposlitev za nedoločen čas daje ustrezna zagotovila glede izvedbe del, da je bonitetni razred samo še dodatna informacija naročniku glede finančne sposobnosti ponudnika, da mora tudi vsak partner v skupni ponudbi izkazati finančno sposobnost, da mora ponudnik imeti tudi izkušnje s primerljivimi projekti, da je vezava referenc na območje Evropske unije utemeljena s preprečevanjem tveganja pred ponudnikovim nepoznavanja zakonodaje Evropske unije, da mora ponudnik glede registracije podati ustrezno izjavo in da pojem "zagotovitev" pomeni, da bo moral ponudnik izvesti vse aktivnosti, ki so potrebne, da bo za naročnika pridobil določen dokument.
Vlagatelj je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 1. 4. 2008 (razvidno iz poštne povratnice, ki jo naročnik hrani v spisu).
Z vlogo "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 4. 8. 2008 je vlagatelj naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V tej vlogi se vlagatelj tudi obsežno opredeljuje do naročnikovih navedb. Vlagatelj je priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4305-1/2008zp184 z dne 7. 8. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.
Na poziv (dopis št. 018-115/2008-3 z dne 12. 8. 2008) je naročnik kot prilogo dopisu št. 4111-5/2008-95 z dne 14. 8. 2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 18. 8. 2008, Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo.
Vlagatelj je vložil vlogo "Pojasnilo v postopku pred Državno revizijsko komisijo" z dne 17. 8. 2008, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 19. 8. 2008, s katero je pojasnil, da je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 1. 8. 2008 in da je 4. 8. 2008 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. K vlogi vlagatelj prilaga fotokopijo povratnice, da je "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 4. 8. 2008 vročil 5. 8. 2008 naročniku. Vlagatelj v tej vlogi priglaša tudi nadaljnje stroške.
Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 8. 2008 Državni revizijski komisiji predlagal, da sprejme sklep, "s katerim se zaradi vloženega zahtevka za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, vključno z iztekom roka za oddajo ponudb". O tej vlagateljevi vlogi je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-115/2008-8 z dne 26. 8. 2008.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 7. 2008, torej še pred potekom prvotno določnega roka za predložitev ponudb (do 24. 7. 2008 do 9. ure; 4. točka Povabila k oddaji ponudbe - str. 2 razpisne dokumentacije). Naročnik je zahtevek za revizijo prejel 10. 7. 2008 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani prejetega zahtevka za revizijo). Vlagatelj zatrjuje neskladnost posameznih določb razpisne dokumentacije z ZJN-2, naročniku pa očita tudi kršitev temeljnih načel (med drugim kršitev načel enakega obravnavanja ponudnikov, konkurenčnosti in sorazmernosti) v zvezi z uporabo posameznih institutov javnega naročanja.
"Javno naročilo gradenj" je skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. "Gradnja" je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
"Javno naročilo blaga" je skladno z 8. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot "javno naročilo blaga".
"Javno naročilo storitev" je skladno z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot "javno naročilo storitev", če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
V 4. točki prvega odstavka 9. člena ZJN-2 je določeno:
"''Enotni besednjak javnih naročil (CPV)'', sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), (UL L, št. 329 z dne 17. 12. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/200[3]/ES), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja v javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag področja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
- Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
- Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev - začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC."
Uredba, ki jo skladno s 4. točko prvega odstavka 9. člena ZJN-2 izda Vlada Republike Slovenije, je Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba 2007).
Z vpogledom v obvestili o naročilu (objavljeni na portalu javnih naročil in Uradnem listu Evropske unije) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik upoštevajoč prvi odstavek 58. člena ZJN-2 (oblika in način objave obvestil), prvo alineo alinee c 3. točke tretjega podnaslova (Obvestilo o javnem naročilu) I. naslova (Informacije, ki morajo biti navedene v objavah) priloge 7 (Informacije, ki morajo biti navedene v objavah ter informacije, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih) Uredbe 2007 in Uredbo Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v postopku javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 2004) ob upoštevanju priloge VII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L, št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114; v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES) v obvestilih o naročilu v točki II.1.2) Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj dobave ali izvedbe določil, da oddaja storitve kategorije 12, v točki II.1.6) Enotni besednjak javnih naročil (CPV) pa je označil, da so te storitve označene s številko 74000000.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pravzaprav ne oporeka temu, da naročnik oddaja javno naročilo storitev, kot tudi ne temu, da je razpisane storitve uvrstil v kategorijo 12 (Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz). Storitve iz kategorije 12 (ki so storitve iz seznama storitev A) imajo skladno s CPC referenčno številko 867, skladno s klasifikacijo CPV pa obsegajo storitve pod referenčnimi številkami "od 74200000-1 do 74276400-8, in od 74310000-5 do 74323100-0, ter 74874000-6" (te storitve sodijo v oddelek s številko 74000000) (gl. prilogo 2 Uredbe 2007 in Uredbo 2151/2003/ES).
Vlagatelj naročniku očita kršitev ZJN-2, ker javnega naročila ni razdelil na sklope. Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bili ti vlagateljevi očitki utemeljeni.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik tako v 2. točki povabila k oddaji ponudbe (str. 2 razpisne dokumentacije) kot v IV. poglavju (Specifikacija naročila; str. 16 razpisne dokumentacije) kot predmet javnega naročila določil:
"Inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo za naslednje objekte:
A. OBJEKT I.: Ljubljansko železniško vozlišče
B. OBJEKT II.: Nova proga Ljubljana-Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika
Ljubljana
â" Odsek B/I.: Nova proga Ljubljana-Kranj s povezavo Letališča Jožeta
Pučnika Ljubljana
C. OBJEKT III.: Gradnja II. tira Maribor-šentilj
D. OBJEKT IV.: Rekonstrukcija železniške postaje Pragersko
E. OBJEKT V.: Ureditev nivojskih križanj na V. in X. koridorju
F. OBJEKT VI.: Železniška povezava Beltinci-Lendavaâ"Redič
â" Odsek F/I.: Železniška povezava Beltinci-Lendava
â" Odsek F/II.: Železniška povezava Lendavaâ"Redič".
V IV. poglavju razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila) je naročnik opisal, kaj obsega vodenje projekta. Tako je naročnik opis razdelil na tri točke:
1. Kratek opis objekta (str. 16â"18 razpisne dokumentacije),
2. Storitve po posameznih objektih obsegajo (v urah) (str. 18â"22 razpisne dokumentacije),
3. Opis predmeta javnega naročila (str. 22 in 23 razpisne dokumentacije).
Kot "Storitve po posameznih objektih [obsegajo] (v urah)" (2. točka) je naročnik za vse objekte (oziroma projekte) določil:
- priprava predloga sklepa o pričetku postopka, priprava osnutka DPN in pridobivanju smernic,
- zagotovitev študije variant,
- zagotovitev strokovnih podlag (projektne dokumentacije) za DPN,
- zagotovitev okoljskega poročila,
- zagotovitev investicijske dokumentacije,
- zagotovitev dopolnjenega osnutka DPN,
- zagotovitev predloga DPN,
- dodatna naročila.
Pod "Opisom predmeta javnega naročila" (3. točka) je naročnik navedel, da "[p]onudnik, ki bo prevzel izvajanje storitev po tem razpisu, je kot dober strokovnjak odgovoren za vsa naročila za vse naloge v vseh fazah, ki jih je potrebno izvršiti za uspešno in popolno izvedbo storitev po posameznih projektih", v nadaljevanju pa je te storitve definiral:
- svetovalne in inženirske storitve v fazi priprave osnutka DPN in pridobitve smernic,
- svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve študije variant,
- svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve strokovnih podlag (projektne dokumentacije) za DPN,
- svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve okoljskega poročila (v nadaljevanju OP),
- svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve investicijske dokumentacije,
- svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve dopolnjenega osnutka DPN in
- svetovalne in inženirske storitve v fazi priprave predloga DPN.
Naročnik je te "postavke" tudi podrobneje razdelal, saj je naštel konkretne naloge v vsaki izmed faz.
Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, naročnik za vse objekte (oziroma projekte) išče istovrstne storitve â" svetovalne in inženirske storitve. Predmet javnega naročila so torej svetovalne in inženirske storitve. Objekti (oziroma projekti) niso predmet javnega naročila, ampak so navezna okoliščina, s katero naročnik pojasnjuje obseg predmeta javnega naročila.
Kot izhaja iz 2. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), naročnik za vse objekte (oziroma projekte) razpisuje enake storitve. Kot razlika je razvidno zgolj to, da naročnik pri nekaterih objektih (oziroma projektih) določa več (oziroma manj) ur za izvedbo razpisanih storitev (torej naroča več oziroma manj storitev). V 3. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila) naročnik navaja, katere naloge bo imel izvajalec svetovalnih in inženirskih storitev (priprava določenih dokumentacij; sodelovanje pri pripravi določenih gradiv; koordinacija, vodenje in usklajevanje določenih aktivnosti itd.).
Skladno z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je sklop opredeljen kot "del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno".
Skladno z drugim odstavkom 6. člena ZJN-2, "če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom".
O sklopih ZJN-2 "govori" še v 14. (metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov) in 74. členu (ponudba za sklope).
Iz drugega odstavka 6. člena ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1. če predmet javnega naročila to dopušča in 2. če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila.
Vlagatelj svojo argumentacijo gradi na izhodišču, da posamezni objekti (oziroma projekti) predstavljajo predmet javnega naročila [npr. â?? naročnik pri opisu predmeta javnega naročila tudi sam razdelil predmet na posamezne ''dele'', saj gre za različna in medsebojno nepovezana dela na različnih in nepovezanih objektih â?? â" str. 4 zahtevka za revizijo, â?? objektivno gre za različna dela oziroma idejne zasnove, za različne objekte, na različnih lokacijah in različnih obsegov â" str. 4 zahtevka za revizijo, â?? z odločitvijo o enotnosti javnega naročila, glede na vsebino le tega (ločeni objekti) â?? â" str. 6 zahtevka za revizijo]. Kot tudi izhaja iz zahtevka za revizijo (npr. str. 4 in 6), vlagatelj tudi zatrjuje "različnost in medsebojno nepovezanost del".
Vlagatelj, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, čeprav zatrjuje, da gre za "različna in medsebojno nepovezana dela", dejansko po vsebini ne navaja, da bi bilo mogoče ločiti svetovalne in inženirske storitve (oziroma kakšne morebitne druge razpisane storitve), ker bi bile te različne in bi jih bilo zato mogoče odda(ja)ti ločeno po posameznih storitvah, ampak zatrjuje različnost in medsebojno nepovezanost objektov. Vlagatelj torej zatrjuje različnost naveznih okoliščin za določitev obsega predmeta javnega naročila, to pa zatrjevane kršitve glede na prvi odstavek 6. člena ZJN-2 (prvi pogoj) ne more utemeljiti. Iz definicije javnega naročila storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) je razvidno, da se kot predmet javnega naročila storitev šteje "izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev".
Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da bi bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa prvi odstavek 6. člena ZJN-2, se Državni revizijski komisiji (zaradi kumulativne narave pogojev po prvem odstavku 6. člena ZJN-2) ni treba opredeljevati še do tega, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga prav tako določa prvi odstavek 6. člena ZJN-2.
Ne glede na predhodno navedeno pa se Državna revizijska komisija dotika zgolj še vprašanja sprejemljivosti ponudb. Kot je razvidno iz "razpisnega obrazca št. 15" (str. 48 in 49 razpisne dokumentacije) in tudi 4. člena osnutka pogodbe (str. 39 razpisne dokumentacije), je naročnik zahteval od gospodarskih subjektov, naj ceno za ponudbo oblikujejo tako, da najprej določijo "vrednost ure v EUR brez DDV" (po posameznih objektih oziroma projektih), to vrednost pa pomnožijo s "predvidenim ocenjenim obsegom ur" (seštevki ur iz 2. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije po posameznih objektih oziroma projektih). Zmnožke po posameznih objektih oziroma projektih gospodarski subjekti seštejejo ("skupaj"). Gospodarski subjekti morajo pri pripravi teh izračunov upoštevati tudi DDV.
Naročnik je v odgovoru na 5. vprašanje (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) pojasnil, da je ocenjena vrednost javnega naročila 4.200.000 eurov z DDV.
Ta podatek je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, ki določa, da "[k]ot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila", postal del razpisne dokumentacije.
V 1. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik pri nekaterih izmed objektov oziroma projektov navedel, kolikšna je ocenjena investicijska vrednost projekta, vendar te vrednosti po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati na način, kot je to storil vlagatelj. Gospodarski subjekti so, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, seznanjeni s številom ocenjenih ur, potrebnih za izvedbo javnega naročila (storitev) [v odgovoru na 11. vprašanje (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) je naročnik tudi pojasnil, da "bo obračunane ure potrjeval, na osnovi poročil o opravljenem delu, po urah za vsak objekt posebej. V razpisni dokumentaciji je določen zgornji limit predvidenih ur po posameznih objektih in posameznih storitvah na objektu, v okviru katerega bo izbrani ponudnik izvedel predmet javnega naročila."; poudarila Državna revizijska komisija]. Gospodarski subjekti so seznanjeni tudi z ocenjeno vrednostjo javnega naročila (storitev). Iz razpisne dokumentacije tudi ne izhaja, da naročnik s to razpisno dokumentacijo išče subjekte na trgu, ki bi predložili ponudbo za gradnjo posameznih objektov oziroma ki bi bili pripravljeni izvesti gradbena dela na projektih. Po oceni Državne revizijske komisije je v razpisni dokumentaciji ocenjene investicijske vrednosti posameznih projektov mogoče razumeti bolj v smislu ocenjenih vrednosti gradbenih del teh objektov oziroma po teh projektih (oziroma vrednost celotnega projekta za posamezen objekt). Te vse so, kjer so že znane, vsaj v desetkratnikih, če ne že stokratnikih, višje od ocenjene vrednosti javnega naročila za razpisane storitve.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik s posameznimi pogoji neutemeljeno in na prikrit način favorizira izključno konkretnega ponudnika in izloča njegove konkurente. Vlagatelj naročniku očita kršitev načel zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in sorazmernosti (10. člen ZJN-2), očita mu kršitev tretjega odstavka 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES, opustitev sorazmernosti pa je podana tudi pri dokazilih, ki jih zahteva naročnik.
Vlagatelj kot nesorazmerne ocenjuje zahteve, da mora tudi sodelavec za administrativno pomoč izpolnjevati tako stroge pogoje kot npr. sodelavec s področja geomehanike, da mora ponudnik za kadre predložiti tolikšno število referenc in da morajo imeti posamezni kadri visoko število delovnih izkušenj, opozarja, da iz razpisne dokumentacije ni jasno, kako bo naročnik preverjal obstoj delovnih izkušenj pri tistih kadrih, ki niso v delovnem razmerju, saj zanje ne zahteva dokazil, poleg tega pa opozarja tudi na zahtevo, v skladu s katero mora biti dve tretjini strokovnjakov redno zaposlenih pri ponudniku.
Vlagatelj kot sporne ocenjuje tudi naročnikove zahteve pri oblikovanju tehničnega pogoja glede ponudnikovih referenc in pogoja glede finančne sposobnosti.
Skladno s 5. členom ZJN-2 ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZJN-2 naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Skladno z drugim odstavkom 9. člena ZJN-2 pa mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
Skladno z 10. členom ZJN-2 se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročila.
Skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.
Iz temeljnih načel izhajajo temeljna vodila naročniku pri ravnanju v postopkih javnega naročanja. ZJN-2 sicer ne določa posebnih pravil, kako naj naročnik določi kadrovske in tehnične pogoje, vendar ga s temeljnimi načeli in pravilom iz tretjega odstavka 41. člena ZJN-2 omejuje pred takšnimi zahtevami, ki bi pomenile odmik od sorazmernosti in (smiselne) povezanosti s predmetom javnega naročila.
V 45. členu ZJN-2 je med drugim določeno:
"(1) Naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
a) s seznamom:
- najpomembnejših â?? opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
â??
b) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
â??
e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
â??
g) z izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta;
â??
(3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.
â??
(6) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnični) sposobnosti."
Čeprav je v drugem odstavku 45. člena ZJN-2 določeno, da ta ureja le dokazila za izkazovanje izpolnjevanja tehnične sposobnosti, pa ob upoštevanju njegove vsebine in prvega odstavka 45. člena ZJN-2, izhaja, da so iz njega razvidna tudi dokazila, s katerimi ponudnik lahko izkaže izpolnjevanje tudi kadrovskih in ne le tehničnih pogojev.
Vlagatelj svoje argumente gradi tudi na tem, da je naročnik poleg ZJN-2 prekršil tudi tretji odstavek 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES. Vlagatelj konkretno ne pove, v čem naj bi naročnik kršil tretji odstavek 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES, ki določa: "Te minimalne stopnje se navedejo v obvestilu o naročilu." Očitkov v smeri, da bi naročnik ne navedel minimalne stopnje [ekonomske, finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti] v obvestilu o naročilu vlagatelj ni konkret(izira)no niti navedel. Vlagatelj izključno izpostavlja problematičnost obsega zahtev (kadri, reference, pa tudi bonitetna ocena) in zapiranja javnega naročila pred drugimi ponudniki, s čimer je mogoče šteti, da vlagatelj naročniku pravzaprav očita (če že očita kršitev Direktive 2004/18/ES) kršitev drugega odstavka 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES, ki določa: "Količina informacij iz členov 47 [Ekonomski in finančni položaj; op. Državne revizijske komisije] in 48 [Tehnična in/ali poklicna usposobljenost; op. Državne revizijske komisije] ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.", s čimer tudi Direktiva 2004/18/ES postavlja zahtevo po sorazmernosti in povezanosti zahtev s predmetom javnega naročila. Zato je v nadaljevanju Državna revizijska komisija smiselno upoštevala, da vlagatelj naročniku očita (tudi) kršitev drugega odstavka 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES in ne tretjega odstavka 2. točke 44. člena Direktive 2004/18/ES.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in pri tem ugotovila, da je naročnik določil, da mora ponudnik za kadrovsko sposobnost [točka d.3); str. 8â"10 razpisne dokumentacije] izkazati:
"â" Ponudnik mora priložiti vsaj pet referenc naročnika s področja vodenja ali priprave
strokovnih podlag za državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN) za železniško ali
državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste v zadnjih petih letih pred oddajo
ponudbe. Kot referenca se štejejo projekti, ki so primerljivi razpisanemu po vrsti, obsegu
in kompleksnosti ter katerih investicijska vrednost posameznega projekta znaša vsaj
4.000.000,00 EUR. Projekti morajo biti zaključeni - sprejeta uredba.
- Tuji ponudniki morajo predložiti vsaj pet referenc s strani državne inštitucije Evropske unije s področja vodenja ali priprave strokovnih podlag za DPN za železniško ali državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste v zadnjih petih letih pred objavo tega razpisa. Kot referenca se štejejo projekti, ki so primerljivi razpisanemu po vrsti, obsegu in kompleksnosti ter katerih investicijska vrednost posameznega projekta znaša vsaj 4.000.000,00 EUR. Projekti morajo biti zaključeni."
Za kadrovsko sposobnost [točka d.3); str. 8â"10 razpisne dokumentacije] je naročnik določil, da mora ponudnik izkazati:
"Ponudnik mora zagotoviti ustrezne strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZJN-2, ZGO-1 in ZPNačrt in so potrebni za izvedbo javnega naročila vendar najmanj:
a. 1 (enega) vodjo projekta, ki mora biti strokovnjak z ustrezno izobrazbo (univ. dipl. inž. gradbeništva). Imeti mora najmanj 10 let delovnih izkušenj; z referenčnim potrdilom mora dokazati, da je kot vodja projekta - nosilec naloge sodeloval vsaj v dveh primerljivih projektih - vodenje ali priprava strokovnih podlag za DPN za železniško ali državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste v zadnjih petih letih. Projekt mora biti zaključen - sprejeta uredba.
b. 4 (štiri) odgovorne sodelavce za pripravo, vodenje ali organiziranje izdelave prostorske dokumentacije z ustrezno izobrazbo (univ.dipl.inž.kraj.arh, ali univ.dipl.inž.arh. ali univ.dipl.inž.grad.) Sodelavci morajo imeti vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri pripravi, vodenju ali organiziranju izdelave prostorske dokumentacije za DPN za železniško ali državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste.
c. 4 (štiri) odgovorne sodelavce za posamezne objekte - ponudnik mora zagotoviti štiri sodelavce z ustrezno izobrazbo (univ.dipl.inž.grad. ali univ.dipl.inž.arh. ali univ.dipl.inž.kraj.arh.) Sodelavci morajo imeti vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri izdelavi strokovnih podlag ali pri vodenju projektov za DPN za železniško ali državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste.
d. 1(enega) sodelavca s prometnega načrtovanja - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve strokovnjakov (univ.dipl.inž.grad. ali ustrezna prometna smer) z vsaj 5 leti delovnih izkušenj s področja prometnega načrtovanja (prometne študije, prometno-ekonomsko vrednotenje).
e. 2(dva) sodelavca s področja priprave investicijske dokumentacije - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve strokovnjakov (univ.dipl.ekon.) z vsaj 5 leti delovnih izkušenj s tega področja (investicijska dokumentacija).
f. 2(dva) sodelavca z okoljske problematike - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve strokovnjakov s področja izdelave ali vodenja projektov izdelave strokovnih podlag vplivov na okolje (ekstenzivne in intenzivne arheološke preiskave, poročila o vplivih na okolje, okoljska poročila idr.). Ponudnik mora zagotoviti ustrezne strokovnjake z vsaj 5 leti delovnih izkušenj s tega področja.
g. 2(dva) sodelavca s področja geomehanike oziroma geologije - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve strokovnjakov s področja izdelave ali vodenja projektov izdelave strokovnih podlag s področja geomehanike oziroma geologije (geomehanska poročila, geomehanska dela). Ponudnik mora zagotoviti ustrezna strokovnjaka z vsaj 10 leti delovnih izkušenj s področja geomehanike oziroma geologije.
h. 2(dva) sodelavca s pravnega področja - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve dveh pravnikov (univ.dipl.prav.) z vsaj 10 letnimi delovnimi izkušnjami s področja prostorskega načrtovanja in s področja oddaje javnih naročil.
i. 1(enega) sodelavca kot administrativno pomoč - ponudnik mora zagotoviti tudi storitve s področja administracije
Zahteve za kader:
- Vsi zgoraj navedeni strokovnjaki morajo imeti vsaj dve referenci s področja zahtevane stroke v zadnjih petih letih pred objavo tega razpisa kot strokovnjaki na projektih, ki so primerljivi razpisanemu po vrsti obsegu in kompleksnosti (s področja Inženiringa pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo ali državno cestno infrastrukturo oziroma avtoceste). Kot referenca se šteje projekt, ki je glede na vrednost primerljiv s predmetom javnega naročila. Primerljiv po vrednosti je, če znaša investicijska vrednost vsaj 4.000.000,00 EUR.
- Ponudnik mora zagotoviti ustrezne strokovnjake, od tega mora biti vsaj dve tretjini strokovnjakov redno zaposlenih pri ponudniku.
Dokazilo:
- Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe ter navedba njihovih referenc s področja predmeta javnega naročila, prikazana z referenčnim potrdilom naročnika. (Izpolnjen, podpisan in žigosan: Razpisni obrazec št. 9 in razpisni obrazec št. 9a)
- Dokazilo o redni zaposlitvi za redno zaposlene kadre (npr. obrazec M2 ali kopija delovne knjižice);
- Dokazilo o izobrazbi"
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sicer zatrjuje, da naročnik "očitno zapira javno naročilo in ga prilagaja konkretnemu ponudniku" (iz česar je mogoče razumeti, da to naj ne bi bil vlagatelj), kot tudi da zatrjuje, da "na predmetno relevantnem slovenskem trgu ni najti drugih ponudnikov" (iz česar je mogoče razumeti, da tudi v tem primeru to naj ne bi bil vlagatelj; vlagatelj se omejuje na slovenski trg in ne posega na evropski trg), vendar je, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, vlagatelj veliko svojih revizijskih navedb oblikoval na abstraktni ravni, ne da bi vsaj verjetno izkazal, da postavljene zahteve res posegajo v njegov položaj ali bi vanj lahko posegle (gl. prvi odstavek 9.člena ZRPJN). Zato je mogoče take vlagateljeve revizijske navedbe razumeti predvsem v smeri uveljavljanja varovanja javnega interesa, za kar vlagatelj, skladno z ZRPJN, sicer ni aktivno legitimiran (npr. 018-089/2005). Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je že npr. v zadevah št. 018-154/2004 in 018-163/2004 pojasnila, da "revizijski postopek ni namenjen temu, da se zatrjujejo objektivne kršitve, temveč kršitve, ki lahko konkretnemu vlagatelju v konkretnem primeru povzročijo škodo v postopku oddaje javnega naročila (9. člen ZRPJN)". Podobno navaja tudi vlagateljev pooblaščenec v svojem delu (Revizija javnih naročil, Legat, Ljubljana, 2005, str. 90â"91): "Pravno varstvo ponudnikov ni namenjeno uveljavljanju nekih objektivnih kršitev v postopku, ki ne morejo biti vzrok kakršni koli škodi (t.i. objektivne kršitve), temveč uveljavljanju pravne zaščite svojega pravnega položaja. â?? Takšna strožja dikcija preprečuje, da bi zahtevek za revizijo dobil naravo actio popularis ter obenem utrjuje osnovni namen, ki je v zaščiti interesa potencialnega ponudnika, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale zlorabe in samovolja naročnika."
Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje tudi v tem, da kumulacija (in/ali kombinacija) pogojev (zahtev) v določenih okoliščinah lahko pomeni(ta) tudi (prikrito) diskriminacijo, saj naročnik na tak (na videz sicer zakonit) način lahko ustvari okoliščine, v katerih (pravzaprav nezakonito) omeji možnost sodelovanja gospodarskih subjektov. Vendar vsako naročnikovo omejujoče ravnanje še ne predstavlja kršitve predpisov o javnih naročilih (iz same narave kakršnegakoli pogoja sicer že izhaja določena omejitev, saj ta izključuje tiste gospodarske subjekte, ki ga ne izpolnjujejo ali ga ne morejo izpolniti). Zagotovo pa omejujočega ravnanja ni, če naročnik glede nekega dejstva ali stanja omejitve sploh ne določi, hkrati pa omejitev ne izhaja niti posredno iz kakšne druge zahteve ali omejitve. Ob tem pa je treba tudi (znova) opozoriti, da mora vlagatelj verjetno izkazati, da neko naročnikovo ravnanje posega v vlagateljev položaj ali bi vanj lahko poseglo (prvi odstavek 9. člena ZRPJN).
Vlagatelj zatrjuje nesmiselnost kadrovskega pogoja pri sodelavcu za administrativno pomoč, saj naj ne bi bilo potrebe, da bi morala tudi ta oseba izpolnjevati "tako stroge pogoje, kot jih izpolnjuje npr. sodelavec s področja geomehanike, torej 2 referenci, 4.000.000,00 EUR vreden projekt v zadnjih petih letih". Ne glede na morebitni nikalni odgovor na vprašanje, ali je treba razpisno dokumentacijo razumeti v smislu, da mora tudi sodelavec za administrativno pomoč izpolnjevati domnevno sporne pogoje, določene v razpisni dokumentaciji, pa je iz vlagateljeve revizijske navedbe razvidno, da vlagatelj tolmači, da te pogoje mora izpolnjevati tudi sporna oseba, zaradi česar se ne strinja s "tako obsežnim pogojem" za izbiro sodelavca za administrativno pomoč. Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni vsaj verjetno izkazal, da je ali bi naročnik â" v primeru dejanske potrebe po tem, da bi moral tudi sodelavec za administrativno pomoč izpolniti domnevno sporne pogoje â" zaradi tako oblikovanega kadrovskega pogoja posegel v vlagateljev položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Iz vlagateljevih revizijskih navedb ni mogoče zaključiti, da bi ta ne mogel priglasiti osebe, ki bi izpolnjevala domnevno sporne pogoje.
Državna revizijska komisija podobno zaključuje glede "obsežnosti števila referenc za kadre". Vlagatelj namreč niti verjetno ne izkazuje, da je ali bi naročnik zaradi domnevno sporne zahteve posegel v njegov položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Vlagatelj niti ne pojasni, v čem bi mu bi bila ali mu je bila povzročena škoda zaradi zahteve po predložitvi "tolikšnega števila referenc". Iz vlagateljevega opozorila (in niti ne navedbe) pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi ta ne mogel priglasiti kadra, ki bi ne imel zahtevanih referenc.
Vlagatelj nadalje tudi navaja, da "[n]aročnik poleg tako visokega števila referenc za kadre ponudnika, za posamezen kader zahteva visoko število let delovnih izkušenj, čeprav te potrebe v razpisni dokumentaciji ne utemeljuje v smislu povezanosti s predmetom javnega naročila".
Če je treba vlagateljevo revizijsko navedbo razumeti v smeri, da naj bi obstajala dolžnost naročnika, da mora že v razpisni dokumentaciji utemeljiti svoje zahteve, je treba ugotoviti, da vlagatelj take naročnikove dolžnosti ni izkazal, ni pa sicer niti verjetno izkazal, da je ali bi domnevna opustitev posegla v njegov položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN).
Če pa je treba vlagateljevo revizijsko navedbo razumeti v smeri, da se vlagatelj ne strinja s "številom let delovnih izkušenj kadra", je mogoče ugotoviti, da tudi v tem primeru vlagatelj ne izkazuje, da je ali bi naročnik zaradi tako oblikovanega pogoja posegel v njegov položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Iz vlagateljeve revizijske navedbe ni mogoče zaključiti, da bi ta ne mogel priglasiti kadra, ki bi imel zahtevane delovne izkušnje. Ob tem Državna revizijska komisija tudi dodaja, da vlagatelj niti ni konkretiziral, na katerega izmed zahtevanih kadrov (v tem kontekstu Državna revizijska komisija izključuje sodelavca za administrativno pomoč, saj zanj naročnik ni predpisal minimalnih delovnih izkušenj) je usmeril svoj očitek, saj ga je oblikoval tako, da se nanaša na "posamezen kader". Vlagatelj pa ni niti omenil, v čem ali pa zakaj naj bi bile naročnikove zahteve nepovezane s predmetom javnega naročila.
Po oceni Državne revizijske komisije ni utemeljena niti vlagateljeva revizijska navedba glede preverjanja delovnih izkušenj za kadre, ki pri ponudniku niso v delovnem razmerju.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (str. 34), je naročnik predpisal tudi "razpisni obrazec št. 9" (Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe), ki poleg napovednega stavka [Ponudnik oz. poslovodeči v primeru skupnega nastopa (Joint Venture) je dolžan navesti v spodnjo tabelo seznam vseh strokovnjakov (vključno s strokovnjaki ponudnikov v skupnem nastopu, kot podizvajalcev), ki bodo sodelovali pri izvajanju pogodbe.] in prostorov za vpis podatkov o ponudniku oziroma vodilnem partnerju, datumu ter podpisniku obrazca vsebuje tudi tabelo, ki jo sestavlja pet stolpcev. Naročnik je predvidel, da gospodarski subjekti v četrti zaporedni stolpec za prijavljene strokovnjake vnesejo podatke o "številu delovnih izkušenj z zahtevanega področja".
Na "razpisni obrazec št. 9" napotuje tudi naročnik v razpisni dokumentaciji pri kadrovskem pogoju iz točke d.3) II. poglavja (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji) razpisne dokumentacije (gl. str. 10 razpisne dokumentacije).
Kot izhaja iz točke d.3) razpisne dokumentacije (str. 9 in 10), naročnik ni določil, da morajo imeti posamezni strokovnjaki delovne izkušnje npr. pri istem delodajalcu, ampak delovne izkušnje z določenega področja. To je tudi razvidno iz poimenovanja četrtega zaporednega stolpca v "razpisnem obrazcu št. 9".
V četrtem odstavku 2. točke II. poglavja (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji) razpisne dokumentacije (str. 3) je naročnik določil:
"Ponudbena dokumentacija se sestavi tako, da ponudnik vpiše z neizbrisljivo pisavo zahtevane podatke na originalnih obrazcih â" prilogah iz razpisne dokumentacije oz. predloži svoje dokumente v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ponudbena dokumentacija mora odražati ažurno stanje ponudnika oz. skupine ponudnikov."
V napovednem stavku 4. točke II. poglavja (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji) razpisne dokumentacije (str. 4) je naročnik določil:
"Da bo ponudba popolna, morajo ponudniki v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v tej točki navodil."
Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je tako razvidno, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti tudi izpolnjen "razpisni obrazec št. 9"; torej ta mora vsebovati tudi podatek o delovnih izkušnjah prijavljenih strokovnjakov ne glede na to, ali so ti "redno zaposleni" pri gospodarskem subjektu (ponudniku) ali ne.
Dokazila, določena v drugi alinei točke "Dokazila" v točki d.3) razpisne dokumentacije, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti (ponudniki) v ponudbo pa naj bi, sledeč razpisni dokumentaciji, izkazovala dejstvo obstoja "redne zaposlitve" (v smislu delovnopravne zakonodaje; gl. 10. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) prijavljenega kadra [dokazilo o redni zaposlitvi za redno zaposlene kadre (npr. obrazec M2 ali kopija delovne knjižice)].
Vlagatelj opozarja tudi na zahtevo naročnika, da mora biti dve tretjini strokovnjakov redno zaposlenih pri ponudniku. Vlagatelj meni, da naročnikova zahteva, da ima ponudnik najmanj dve tretjini zaposlenih za nedoločen čas, ne predstavlja zagotovila o večji kvaliteti in zanesljivosti njegovih delavcev pri izvajanju pogodbenih storitev, in dodaja, da naročnik tudi ne pojasnjuje, v čem je smiselna povezava s predmetom javnega naročila. Vlagatelj navaja, da taka zahteva postavlja ponudnike, ki imajo zaposlene kadre za nedoločen čas v ugodnejši izhodiščni položaj, kot ponudnike, ki imajo sicer ustrezno število zaposlenega kadra, vendar za določen čas (ali pa na podlagi drugih pogodbenih razmerij). Vlagatelj se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-250/2007, ki ga v zagovor svojega opozorila tudi dobesedno prepisuje.
Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da dobesedno prepisovanje delov sklepa Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-250/2007 v argument opozorilom o spornosti kadrovskega pogoja ter neupoštevanje dejanskih okoliščin in pravnih razlogov za njegov sprejem (npr. kakovost argumentov - trditvena podlaga, kaj je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji) ni zagotovilo, da je vlagatelj uspel utemeljiti svoje opozorilo. Ob tem Državna revizijska komisija vlagatelja spominja, da v primerljivi zadevi št. 018-228/2005 revizijskim navedbam takratnega vlagatelja glede kadrovskega pogoja ni sledila. Tudi v tem primeru je tako. Državna revizijska komisija vlagatelju iz v nadaljevanju navedenih razlogov ni sledila.
Vlagatelj tudi tokrat ni niti verjetno izkazal, da je ali bi naročnik zaradi sporne zahteve posegel v njegov položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Iz vlagateljevih revizijskih navedb ni mogoče zaključiti, da bi ta ne mogel priglasiti strokovnjakov, ki bi ne bili v zadostnem številu "redno zaposleni" pri njem. Vlagateljevih revizijskih navedb pa ni mogoče razumeti niti v smeri, da bi vlagatelj hotel (nameraval, želel) za izvedbo razpisanih storitev prijaviti strokovnjake, s katerimi bi bil v razmerju, ki ni enako od tistega, ki ga zahteva razpisna dokumentacija, in da je zato prikrajšan. Vlagatelj argumentov v tej smeri niti ne navaja. Na drugačno razumevanje zahtevka za revizijo ne more vplivati niti vlagateljev argument, da "tudi delavec, ki je npr. zaposlen za določen čas ali na podlagi drugega pogodbenega razmerja, lahko povsem strokovno in kompetentno opravi svoje delo" (gre sicer tudi za primera, ki ju je Državna revizijska komisija navedla v sklepu v zadevi št. 018-250/2007), saj vlagatelj niti ne navaja, da bi s takimi delavci sploh želel nastopati pri izvedbi razpisanih storitev, pa mu razpisna dokumentacija tega ne omogoča.
Vendar pa Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi naslednje. Mogoče je ugotoviti, da je naročnik v točki d.3) razpisne dokumentacije (str. 9) postavil zahtevo, da mora ponudnik izkazati, da je vsaj dve tretjini strokovnjakov "redno zaposlenih" pri ponudniku, v predhodno citirani zadevi št. 018-250/2007 pa je takratni naročnik zahteval, da morajo biti delavci "zaposleni za nedoločen čas". Zato se je treba vprašati, ali sta pojma "redna zaposlitev" in "zaposlitev za nedoločen čas" tudi res vsebinsko enaka in da je zato treba šteti, da razpisna dokumentacija dopušča le razmerje, ki ga zatrjuje vlagatelj (zaposlitev za nedoločen čas).
Kot je razvidno iz podatkov na portalu javnih naročil, je naročnik na vprašanja enega izmed gospodarskih subjektov (V razpisni dokumentaciji je navedeno, da mora ponudnik zagotoviti ustrezne strokovnjake in da morata biti vsaj dve tretjini strokovnjakov redno zaposlenih pri ponudniku. Ali je potrebno izraz redno zaposlen tolmačiti v skladu z Zakonom o delavnih razmerjih, kljub temu, da se je o tem negativno izrekla ustaljena praksa Državne revizijske komisije" Ali se lahko ponudnik sklicuje tudi na kapacitete drugih gospodarskih subjektov ne glede na pravno naravo povezave z njimi") v 10. odgovoru (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) pojasnil: "V razpisni dokumentaciji je določeno da, ponudnik mora zagotoviti ustrezne strokovnjake, od tega mora biti vsaj dve tretjini strokovnjakov redno zaposlenih pri ponudniku (poslovodeči oz. partner v skupnem nastopu oz. imenovani podizvajalec). Pravni institut redne zaposlitve je treba upoštevati v skladu z delovnopravno zakonodajo."
Dano naročnikovo pojasnilo je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postalo del razpisne dokumentacije.
Naročnik je gospodarske subjekte za razlago pojma "redna zaposlitev" napotil na upoštevanje delovnopravne zakonodaje. Če je naročnik odkazal na Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006 â" ZZZPB-F, 46/2007 â" odl. US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008 â" ZArbit; v nadaljevanju: ZDR), ki nedvomno predstavlja temeljni akt za pomoč pri razlagi spornega pojma, je treba opozoriti, da ZDR tega pojma ne opredeljuje.
Tako je mogoče ugotoviti, da ne razpisna dokumentacija ne ZDR pojmu "redna zaposlitev" ne dajeta konkretne vsebine.
Čeprav delovnopravna zakonodaja (v tem smislu ZDR) pojma "redna zaposlitev" neposredno ne pojasnjuje, pa je sestavino "zaposlitev" mogoče pojasnjevati skozi določbe ZDR.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDR, ki med drugim določa, da ZDR "ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem", in prvega odstavka 4. člena ZDR, ki določa, da je "[d]elovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca", je mogoče razumeti, da zaposlitev predpostavlja obstoj delovnega razmerja. Delovno razmerje je pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. To je tudi razvidno iz prvega odstavka 9. člena ZDR, ki določa, da se s pogodbo o zaposlitvi sklene delovno razmerje.
Skladno z ZDR je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (10. člen ZDR), pogodbo o zaposlitvi za določen čas (52. člen ZDR), pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (64. člen ZDR), pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (67. člen ZDR) itd. V vseh teh primerih gre za delovno (in seveda pogodbeno) razmerje. Oseba (delavec), ki je z delodajalcem v kateremkoli izmed teh razmerij, je zaposlena (pri njem).
Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je vlagatelj v razpisni dokumentaciji uporabljeni pojem "redna zaposlitev" razumel, da naročnik za dve tretjini strokovnjakov dopušča le možnost zaposlitve za nedoločen čas. V to smer gredo (sicer ne ravno najbolj nedvoumno izraženi) naročnikovi argumenti v odločitvi o zahtevku za revizijo; naročnik ni pojasnil, kaj je dejansko mislil s pojmom "redna zaposlitev", vendar svojo zahtevo brani med drugim s tem, da navaja, da je pomembno, da "ima ponudnik večino delavcev, ki bodo sodelovali na projektu, redno zaposlenih za nedoločen čas, ker â??" (in očitno sprejme vlagateljev argument). Naročnik torej pojem redna zaposlitev "nadgradi" še z dostavkom "za nedoločen čas". Vendar pa takega (ožjega) tolmačenja ni mogoče (kot nedvoumnega) razbrati iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj zahtevi po zaposlitvi (in s tem zahtevi po obstoju delovnega razmerja) v zahtevku za revizijo pravzaprav po vsebini tudi ne oporeka.
Sestavina "redno" iz spornega pojma ostane tako še nepojasnjena. V praksi (gl. tudi številne sklepe Državne revizijske komisije â" npr. 018-039/2002, 018-088/2004, 018-317/2004, 018-025/2006, 018-211/2006, 018-102/2007) se (pri naročnikih oziroma v postopkih oddaje javnih naročil; sicer pa tudi v zaposlitvenih oglasih ali objavah razpisov za prosta delovna mesta, sodbah, publicistiki, statističnih podatkih itd.) pojavlja tudi pojem "redna zaposlitev" oziroma "redno delovno razmerje". Ta termina uporabljajo tudi nekateri predpisi. Tako npr. 3. člen Pravilnika o avtošolah (Uradni list RS, št. 114/2005) določa, da mora avtošola imeti "najmanj tri učitelje vožnje, zaposlene v rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom" (ta predpis pojem "redno" uporablja tako za delovno razmerje za nedoločen kot za določen čas). O rednem delovnem razmerju "govorijo" tudi npr. 28. in 32. člen Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/2001 - ZSDP, 27/2002 - odl. US: U-I-210/98-32, 110/2002 - ZGO-1, 15/2003 - ZOPA), 8. člen Uredbe o koncesiji za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom (Uradni list RS, št. 103/2006), 9. in 13. člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi (Uradni list RS, št. 68/2002, 73/2005), 27. člen Pravilnika o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/2007). O redni zaposlitvi pa "govorijo" npr. tretji odstavek 26. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006), sedmi odstavek 4.a člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 â" Zmed-UPB1, 36/2008 â" ZPOmK-1), prvi odstavek 30. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/2004 â" ZVISJV-UPB2, 70/2008 â" ZVO-1B), prvi odstavek 20. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007 â" ZVPoz-UPB1; ta zakon npr. pozna tudi pojma začasna oziroma občasna zaposlitev), Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnosti s področja varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/1996), 42. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 10972006 â" ZPIZ-1-UPB4, 112/2006 â" odl. US: U-I-358/04-13, 114/2006 â" ZUTPG, 91/2007 â" skl. US: U-I-325/05-5, 10/2008 â" ZvarDod). Pojem "redno" se v nekaterih izmed teh virov tolmači ožje, v nekaterih širše. Nesporno pa je, da ta pojem omogoča tudi širšo razlago. Ker pa v spornem primeru razpisna dokumentacija tudi z odkazom na delovnopravno zakonodajo ne daje enoznačnega odgovora na to, kaj pravzaprav določa, je treba vlagatelja spomniti, da se skladno z obstoječo prakso Državne revizijske komisije take določbe razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov (npr. št. 018-323/2006, 018-078/2008). Vlagatelj bi zato v tem primeru, ko sporni pojem nima jasno zarisane meje, ne smel biti oškodovan pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev v smislu, da bi naročnik spornemu pojmu lahko dal naknadno (po roku za predložitev ponudb) ožjo vsebino (in zahteval, da mora imeti ponudnik z dvema tretjinama svojih strokovnjakov sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas). To mu tudi izrecno prepoveduje tretji odstavek 71. člen ZJN-2, saj naročnik po roku za predložitev ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Zato v tem kontekstu Državna revizijska komisija opozarja na sklep v zadevi št. 018-102/2007. Če bi pa naročnik v nadaljevanju postopka javnega naročanja (pred rokom za predložitev ponudb) dal konkretnejši pomen pojmu "redna zaposlitev" oziroma sestavini "redna", bi vlagatelj, če bi štel, da ga neupravičeno omejuje, lahko skladno z možnostmi, ki mu jih daje zakonodaja, tudi reagiral in si zavaroval položaj.
Vlagatelj izpostavlja tudi "stopnjo in smer izobrazbe" strokovnjakov, in sicer v kontekstu kumulacije pogojev glede kadrov, s čimer naj bi naročnik omejeval potencialne ponudnike. Iz zaključne povedi točke zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj oblikuje očitke glede kadrov, je mogoče razbrati, da naj bi naročnik tudi zahteve o stopnji in smeri izobrazbe strokovnjakov oblikoval nesorazmerno predmetu naročila. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj niti ne pove, na katero izmed zahtev razpisne dokumentacije glede strokovnjakov (tj. na katerega izmed strokovnjakov) je usmeril ta očitek. V čem ali zakaj naj bi bila podana nesorazmernost pri določitvi stopnje in smeri izobrazbe strokovnjakov, vlagatelj tudi ne pove. Če povežemo vlagateljev očitek še z uvodnimi izvajanji v točki zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj oblikuje očitke glede kadrov, in domnevamo, da vlagatelj izpostavlja tudi vprašanje nepovezanosti pogojev s predmetom javnega naročila, je mogoče ugotoviti, da vlagatelj argumentov v smeri, da bi pojasnil, v čem ali zakaj naj bi bile zahteve o stopnji in smeri izobrazbe strokovnjakov nepovezane s predmetom javnega naročila, ni podal. Vlagatelj pa tudi ni pojasnil, za katerega izmed zahtevanih strokovnjakov je mogoče šteti, da so te zahteve nepovezane. V takih okoliščinah Državna revizijska komisija ni mogla preizkusiti revizijske navedbe, saj se je znašla pred povsem nekonkretiziranim očitkom.
Vlagatelj svoje očitke v zvezi s kadri zaključuje s povzetkom, da "so kadrovski pogoji sporni že če jih analiziramo posamezno, v kolikor jih pa povežemo še v skupno celoto ugotovimo, da nakazujejo na to, da naročnik favorizira konkretnega ponudnika" in "omejuje potencialne ponudnike, saj na predmetno relevantnem slovenskem trgu, ni najti drugih ponudnikov, ki z lastnimi kadri zadostijo navedenim kriterijem". Vlagatelj, kot je bilo predhodno pojasnjeno, ni uspel izkazati, da je naročnik pri oblikovanju pogojev (v sklopu kadrovskega pogoja) te oblikoval neskladno s predpisi o javnih naročilih in res posegel v vlagateljev položaj, zato se Državni revizijski komisiji ni treba opredeljevati še do kumulacije (in/ali kombinacije) vseh pogojev. Zgolj morebitne objektivne kršitve naročnika pa ne morejo biti predmet obravnave zahtevka za revizijo.
Vlagatelj navaja, da je tehnični pogoj, s katerim mora ponudnik izkazati reference, v delu, ki določa, da investicijsko vrednost predstavlja vrednost objekta, nesorazmeren in objektivno ne dokazuje sposobnosti vlagatelja. Vlagatelj ob tem tudi navaja, da je naročnik s 16. odgovorom dopolnil razpisno dokumentacijo tako, da morajo ponudniki predložiti vsaj pet referenc, ki jih izda naročnik ene izmed držav članic Evropske unije. Vlagatelj meni, da takšno naročnikovo ravnanje predstavlja kršitev načel enakopravnosti in zagotavljanja konkurence, saj naročnik na ta način izloča vse reference potencialnih ponudnikov, ki so jih pridobili na trgu držav, ki niso članice Evropske unije.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljevo revizijsko navedbo, s katero ta naročniku očita, da je naročnik s 16. odgovorom neupravičeno zožil možnosti predložitve referenc.
Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v točki d.2 (str. 7 in 8 razpisne dokumentacije) določil, katere pogoje morajo ponudniki izkazati, da bi jim priznal sposobnost. Razvidno je tudi, da je naročnik določil posebno pravilo, ki se nanaša na tuje ponudnike. Sporni (16.) odgovor je skušal razložiti, kaj pomeni pojem "državne inštitucije Evropske unije", ki se pojavlja v tistem delu pogoja, ki nagovarja tuje ponudnike. Namreč, eden izmed gospodarskih subjektov je vprašal:
"V točki d.2 Poslovna in finančna sposobnost, tehnična in kadrovska sposobnost za priznanje sposobnosti je navedeno, da mora tuj ponudnik predložiti vsaj pet referenc s strani državne institucije Evropske unije. Kaj pomeni pojem Državna institucija EU, ki ga naročnik veže na izdajo referenc"",
naročnik pa je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 19. 6. 2008 ob 15:28:21):
"Državna institucija EU je tista institucija v skupnosti, ki se ukvarja s podobnimi predmeti glede na vrsto del, ki je predmet javnega naročila. Tuji ponudnik predloži vsaj pet referenc s strani Naročnika tovrstnih del ene izmed držav članic EU."
Iz razpisne dokumentacije pa tudi podanega odgovora je razvidno, da se navedeno pojasnilo, ki je v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postalo del razpisne dokumentacije, nanaša na tuje ponudnike.
Vlagatelj ima sedež v Republiki Sloveniji (podatkih iz iPRS â" Poslovni register Slovenije: http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=124304) in torej ni subjekt tujega prava. V primeru nastopa s ponudbo, vlagatelj ne bo "tuji ponudnik", zaradi česar sporni odgovor ne vpliva na njegov položaj. Vlagatelj je pri pisanju zahtevka za revizijo očitno spregledal, da se druga poved spornega odgovora začne s "Tuji ponudnik â??", ne pa s "Ponudnik â??". Državna revizijska komisija pa tudi pripominja, da vlagatelj revizijske navedbe tudi ni pojasnil v smeri, da bi bil zaradi spornega odgovora lahko kakorkoli prizadet v svojem položaju.
Državna revizijska komisija je nadalje preizkusila vlagateljeve revizijske navedbe glede spornosti zneska 4.000.000 eurov kot elementa pogoja.
Naročnik je v 8. odgovoru (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) navedel:
"Investicijska vrednost, ki se šteje kot referenca, predstavlja vrednost objekta."
Navedeno pojasnilo je v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postalo del razpisne dokumentacije.
Čeprav bi lahko bila celo utemeljena vlagateljeva pojasnila, da bi moral naročnik upoštevati, da je postopek priprave in vodenja državnega prostorskega načrta za infrastrukturne objekte enak ne glede na investicijsko vrednost objekta in da je zato določitev vrednosti 4.000.000 eurov nesorazmerna, pa Državna revizijska komisija, kot že večkrat doslej, ugotavlja, da tudi v tem primeru vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da je ali bi domnevna kršitev posegla v njegov položaj (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Iz vlagateljevih revizijskih navedb namreč ni mogoče zaključiti, da vlagatelj nima minimalnega števila referenc, ki bi bile ustrezne tudi po zahtevani vrednosti. Vlagatelj ne navaja nič v smeri, da ima reference za infrastrukturne objekte, vendar ne tudi po zahtevani investicijski vrednosti.
Vlagatelj nadalje izpodbija finančni pogoj, določen v točki d.1) razpisne dokumentacije (str. 6 in 7), saj naj bi zahteva po finančni boniteti najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa ne bila povezana s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je zaradi tega pogoja postavljen tudi v neenakopraven položaj v primerjavi s tujimi ponudniki, ki jim tega pogoja glede na določbe razpisne dokumentacije ni treba izpolnjevati. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik ne upošteva možnosti, da ta pogoj lahko izpolni skupaj s partnerjem v skupni ponudbi, saj naročnik skladno s spremenjenim pogojem veže izpolnitev tega pogoja na vodilnega partnerja.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v drugi alinei točke d.1) razpisne dokumentacije (str. 6 in 7 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik izkazati:
"â??
Ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner in vsak od partnerjev) mora izpolnjevati pogoje glede finančne bonitete: najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa.
â??
Dokazilo:
â??
za razpisnim obrazcem št. 5 priložiti bonitetno informacijo, izdano s strani pooblaščene organizacije za izdajo bonitetne informacije, iz katere je razviden letni promet. Bonitetna
informacija ne sme biti starejša od 30 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila.
Velike in srednje družbe v skladu s klasifikacijo po ZGD priložijo revidirane bilančne izkaze za predhodna 3 leta in bonitetno informacijo (BON 1/P).
Male družbe v skladu s klasifikacijo po ZGD priložijo bilančne izkaze za predhodna 3 leta in bonitetno informacijo (BON 1/P).
Samostojni podjetniki priložijo izkaz banke ali druge specializirane institucije za predhodna 3 leta in bonitetno informacijo (BON1/P).
Tuji ponudniki priložijo bilančne izkaze za predhodna 3 leta (s prevodom v slovenski jezik)."
Naročnik je v odgovoru na 6. vprašanje (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) pojasnil:
"Zahtevan pogoj bonitetnega razreda ponudnika se nanaša na finančno boniteto ponudnika. Z bančno garancijo se naročnik zavaruje, da bo v primeru kakršnihkoli stroškov glede neizpolnitve pogodbenega predmeta oziroma zamude pri izpolnitvi, lahko uveljavljal zahtevke nasproti ponudniku. Bonitetni razred je samo še dodatna informacija naročniku, glede finančne usposobljenosti ponudnika.
Naročnik glede določitve pogoja bonitetnega razreda spreminja dikcijo iz razpisne dokumentacije. Tretja alineja točke d.1 Poslovna in finančna sposobnost na strani 6 razpisne dokumentacije se spremeni, tako da se glasi:
''Ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner) mora izpolnjevati pogoje glede finančne bonitete: najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa.''"
Naročnik je nadalje v odgovoru na vprašanje (objava na portalu javnih naročil 10. 7. 2008 ob 10:50:22) med drugim pojasnil:
"Glede bonitetne informacije lahko ponudnik v ponudbi poda ali BON1/P potrdilo ali pa lastno izjavo, v kateri dokazuje, da izpolnjuje vse zahteve glede svoje bonitete, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji."
Navedena pojasnila so v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postala del razpisne dokumentacije.
BON-1/P izdaja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Skladno s pojasnili AJPES (http://www.ajpes.si/dokumenti/dokument.asp"id=808) je BON-1/P podrobnejša informacija o boniteti poslovanja posamezne gospodarske družbe v Sloveniji v daljšem obdobju. Naročniki [tega obrazca] lahko dobijo informacijo BON-1/P le o svojem poslovanju. AJPES dalje pojasnjuje (http://www.ajpes.si/dokumenti/dokument.asp"id=500), da so gospodarske družbe uvrščene v bonitetne razrede glede na poslovno uspešnost in finančno stabilnost. Vir za izračun so podatki iz letnih poročil za zadnjih pet let. Razredi so označeni pri poslovni uspešnosti s številkami od 1 do 5, pri finančni stabilnosti pa s črkami od A do E. Bonitetne ocene so podane za vsako leto posebej za zadnjih pet let. Skladno s temi pojasnili naročnik zahteva, naj subjekt izkaže najmanj "odlično poslovno uspešnost" in "zelo dobro finančno uspešnost".
Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo na vlagateljevo revizijsko navedbo odgovoril na način, da je pojasnil tisto, kar je navedel v prvem odstavku odgovora na 6. vprašanje (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58); torej "Zahtevan pogoj bonitetnega razreda ponudnika se nanaša na finančno boniteto ponudnika. Z bančno garancijo se naročnik zavaruje, da bo v primeru kakršnihkoli stroškov glede neizpolnitve pogodbenega predmeta oziroma zamude pri izpolnitvi, lahko uveljavljal zahtevke nasproti ponudniku. Bonitetni razred je samo še dodatna informacija naročniku, glede finančne usposobljenosti ponudnika."
V 44. členu ZJN-2 (ekonomska in finančna sposobnost) je med drugim določeno:
"(1) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona kot na primer:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo."
Kot izhaja iz alinee a drugega odstavka 44. člena ZJN-2 lahko naročnik določi, da mora ponudnik za izkazovanje ekonomske in finančne sposobnosti predložiti podatke o boniteti poslovanja. Temeljno vodilo naročnik je skladno s prvim odstavkom 44. člena ZJN-2 to, da mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje [ekonomske in finančne] sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila.
Finančni pogoj, kot ga je oblikoval naročnik, je nesporno omejevalne narave, saj lahko izključuje (oziroma izključi) širok nabor gospodarskih subjektov.
Res je, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno, da vlagatelj tega pogoja ne izpolnjuje, vendar iz vlagateljevih argumentov (vprašanje enakopravne obravnave domačih in tujih ponudnikov v zvezi z izkazovanjem izpolnjevanja tega pogoja) izhaja, da je vlagatelj vsaj verjetno izkazal, da postavitev tega pogoja lahko poseže v njegov položaj (vlagatelj bi moral izkazovati več kot tuji ponudniki).
Naročnik postavitev tega pogoja brani s tem, da navaja, da gre "samo" še za "dodatno" informacijo o "finančni usposobljenosti ponudnika". Drugih argumentov naročnik ne navaja. S tako utemeljitvijo pa po oceni Državne revizijske komisije naročnik ni uspel pojasniti, da tako oblikovan pogoj izpolnjuje zahtevo po sorazmernosti (gl. 9., 10. in 44. člen ZJN-2). še sam naročnik postavljeni pogoj označuje samo kot dodatno (ne pa morebiti že osnovno) informacijo. Iz tega izhodišča je Državna revizijska komisija tudi presojala sorazmernost pogoja in ga zaradi svoje narave razveljavila v celoti. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila pogoj sam, je razveljavila tudi spremljajoče zahteve po predložitvi dokazil za izkazovanje izpolnjevanja tega pogoja.
Ker je že zaradi tega razloga Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen, se ni spuščala v nadaljnjo presojo spornosti postavljenega pogoja, saj to ne bi več vplivalo na odločitev.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik postavil nejasen pogoj, saj od ponudnikov zahteva, da je ponudnik "registriran za dejavnost", na postavljeno vprašanje pa pogoja ni razjasnil oziroma obrazložil. Ob tem vlagatelj tudi navaja, da postavljenega pogoja ni mogoče izpolniti, saj slovenski pravni red registracije za dejavnost več ne predvideva, neskladna pa naj bi bila tudi naročnikova zahteva za predložitev izjave o registraciji za opravljanje dejavnosti predmeta javnega naročila v skladu s splošno opredelitvijo dejavnosti po CPV.
Ker je vlagatelj družba z omejeno odgovornostjo, je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo preizkusila le v obsegu, v katerem določba razpisne dokumentacije lahko posega v vlagateljev položaj.
Državna revizijska komisija je vpogledala v prvo alineo točke d.2) razpisne dokumentacije (str. 7) in ugotovila, da je naročnik določil, da "za tehnično sposobnost" mora ponudnik med drugim izkazati, da "je registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". Kot dokazilo je naročnik zahteval predložitev "izpolnjenega razpisnega obrazca št. 6" (str. 30 razpisne dokumentacije), ki ga podpiše ponudnik oziroma vodilni partner v skupni ponudbi (str. 8 razpisne dokumentacije).
V "razpisnem obrazcu št. 6" je naročnik v 1. točki oblikoval trditev "da smo registrirani in tehnično ter kadrovsko usposobljeni za izvajanje del, ki so predmet javnega naročila", ki jo morajo gospodarski subjekti potrditi (žig in podpis pristojne osebe ponudnika) skupaj s še tremi drugimi izjavami.
Naročnik je na zastavljeni vprašanji "Kaj pomeni, da mora biti ponudnik registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila glede na novelo ZSR iz leta 2007, ki takšne registracije več ne predpisuje" Kakšna je potrebna ''registracija'' glede na veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti, glede na splošno opredelitev dejavnosti po CPV 74000000"" odgovoril (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58): "Ponudnik mora glede registracije dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, podati izjavo, da je registriran za opravljanje dejavnosti predmeta javnega naročila v skladu s splošno opredelitvijo dejavnosti po CPV."
O vlagateljevi revizijski navedbi se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil drugače, kot je že odgovoril v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58.
Vlagatelju je mogoče pritrditi, da je v slovenskem pravnem redu prišlo do sprememb v zvezi z vpisom dejavnosti v sodni register. Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju: ZSReg-B), in sicer do 28. 4. 2007, je veljala ureditev, ki je bila določena v tretjem odstavku 6. člena Zakona o gospodarskih družbah [Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 â" popr.); v nadaljevanju: ZGD-1] â" "družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register". S 35. členom ZSReg-B je bila ta določba ZGD-1 spremenjena in od uveljavitve ZSReg-B tretji odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da "družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi". Gospodarskim družbam (in s tem tudi družbi z omejeno odgovornostjo) dejavnosti ni treba več vpis(ov)ati v sodni register. Zanje relevanten predpis je tudi Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007, 17/2008; v nadaljevanju: Uredba SKD). Standardna klasifikacija dejavnosti se skladno z 2. členom Uredbe SKD uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Nedvomno je mogoče šteti, da je predstavljena ureditev relevantna za vlagatelja, saj je ta subjekt slovenskega prava.
Čeprav bi bilo mogoče pritrditi vlagatelju, da "postavljenega pogoja registracije dejavnosti ni mogoče izpolniti, ker slovenski pravni red registracije za dejavnost ne predvideva več", pa samo zaradi tega, ker je razpisna dokumentacija zapisana na način, kot da je še vedno možna tudi registracija za izvajanje dejavnosti, ne bi bilo mogoče šteti kot neskladno s predpisi o javnih naročilih. Namreč, ni mogoče izključiti situacije, da bi taka dikcija lahko pokrivala tuje ponudnike. Je pa zato toliko bolj relevantno, kako je naročnik ta pogoj pojasnil (81. člen ZJN-2) za vlagatelja (in subjekte, ki bi bili z vlagateljem v primerljivem položaju) in jih seznanil, kako lahko obstoječe besedila razpisne dokumentacije tolmačijo za svoje položaje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik niti ni odgovoril na zastavljeni vprašanji, ampak je odkazal na podajo izjave o obstoju zahtevanega dejstva po CPV. Zato je mogoče ugotoviti, da je vlagatelju nejasna situacija ostala še naprej taka. Naročnik niti v odločitvi o zahtevku za revizijo ne navaja, da bi podal ustrezno pojasnilo ali da bi z drugimi besedami povedal isto, kar sta vprašanji zahtevali. Državna revizijska komisija je glede na okoliščine konkretnega primera ocenila, da so vlagateljeve revizijske navedbe utemeljene, zato je razveljavila 4. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik s 13. odgovorom (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58) polje nedorečenosti v razpisni dokumentaciji večkrat uporabljenega pojma "zagotovitev" samo še razširil, saj je odgovor zaključil z "ipd.", s čimer si naročnik zagotavlja možnost širitve predmeta javnega naročila in možnost uveljavljanja dodatnih zahtev do izbranega ponudnika. Tako naročnikovo ravnanje po vlagateljevem mnenju ni sprejemljivo, saj zaradi nedoločenosti in nejasnosti pojma "zagotovitev" ponudnikom ni omogočeno, da realno in objektivno postavijo ponudbo oziroma ceno. Naročnik zato, navaja vlagatelj, tudi ne bo mogel medsebojno primerjati ponudb.
Državna revizijska komisija je vpogledala na portal javnih naročil in ugotovila, da je na vprašanja "Kaj pomeni izraz zagotovitev" V opisu storitev po posameznih objektih je večkrat uporabljen ta izraz. Prosimo, če lahko naročnik natančno opiše, kakšne so obveznosti izbranega ponudnika, ali je to izdelava posameznega predmeta, ali je samo priprava razpisa, vodenje postopkov itn. Prosimo, če naročnik natančno opredeli vsebino predmeta razpisa." naročnik odgovoril "Zagotovitev pomeni priprava razpisov, vodenje postopkov, nadzor nad izvedbo, koordinacija, usklajevanje aktivnosti in ipd.".
Kot je bilo že ugotovljeno v obrazložitvi tega sklepa Državne revizijske komisije in kot to tudi navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je naročnik v IV. poglavju razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila) opisal storitve oziroma predmet javnega naročila in navedel, katere naloge bo moral opraviti izbrani izvajalec storitev. Naročnik je tudi določil maksimum ur za opravo teh storitev. V tem kontekstu imajo vsi ponudniki enaka izhodišča za pripravo ponudbe.
Pritrditi je mogoče vlagatelju, da je naročnik v razpisni dokumentaciji večkrat uporabil pojem "zagotovitev". V 2. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila) se ta pojem pojavi ta pri šestih izmed osmih faz pri vsakem izmed objektov oziroma projektov. Za sedem faz (med njimi je tudi teh šest faz, pri katerih se pojavi pojem "zagotovitev") je naročnik v 3. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila) določil, katere naloge bo moral opraviti izbrani ponudnik (izjema je faza "dodatna naročila", za katero pa vlagatelj ne navaja, da bi bila kakorkoli sporna; zanjo je naročnik navedel, da bo "izvajalec dodatna naročila izvršil in obračunal na podlagi pisnih naročil naročnika"). Slednji "je kot dober strokovnjak odgovoren za vsa naročila za vse naloge v vseh fazah, ki jih je potrebno izvršiti za uspešno in popolno izvedbo storitev po posameznih projektih". Pri naštevanju potrebnih nalog po posameznih fazah je naročnik sezname dokončal s piko, pred njimi pa ni določil izraza "ipd." ali česa podobnega. Med temi nalogami se pojavljajo tudi naloge "zagotovitve" (določenih dokumentov), ki ga po oceni Državne revizijske komisije (tudi v kontekstu drugih nalog) ni mogoče razumeti v smeri, da bo moral izbrani ponudnik pripraviti (kjer naročnik zahteva od izbranega ponudnika, da pripravi nek dokument, to tudi izrecno zapiše â" npr. priprava dokumentacije in pomoč pri izvedbi javnega naročila za pridobitev izdelovalca OP) tak (določen) dokument, ampak, kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo in te argumente sprejema tudi Državna revizijska komisija, "izvesti vse aktivnosti, ki so potrebne, da bo za naročnika pridobil določen dokument". Iz konteksta uporabljenega izraza "ipd." je mogoče šteti, da je naročnik z njim želel le skrajšati naštevanje vseh nalog iz 3. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila). Zato je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagateljeve revizijske navedbe niso utemeljene.
Vlagatelj navaja, da je sporen naročnikov 12. odgovor z dne 16. 9. 2008, saj je iz razpisne dokumentacije mogoče razbrati, da na določenih objektih potekajo aktivnosti, zato je za izbranega ponudnika pomembno, kaj je izdelano pod okriljem naročnika in od kod bo sam nadaljeval dela, saj na podlagi teh informacij lahko pripravi korektno kalkulacijo za ponudbeno ceno.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje "[k]akšno dokumentacijo bo naročnik za posamezne objekte predal izbranemu ponudniku ob uvedbi v delo" odgovoril (objava na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58), da bo naročnik "za posamezni objekt predal izbranemu ponudniku vso razpoložljivo dokumentacijo".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje spornost podanega odgovora in opisuje, kako je pomembno imeti zadostne informacije za pripravo korektne kalkulacije za ponudbeno ceno, vendar hkrati ni mogla ugotoviti, kaj naj bi bil očitek naročniku. Vlagatelj česa konkretnega naročniku niti ne očita, ampak ugotavlja določena dejstva. Vlagatelj je (tako kot drugi gospodarski subjekti) seznanjen s predmetom javnega naročila [IV. poglavje razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila)] in v tem okviru mora pripraviti ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla spoznati za utemeljenega.
Vlagatelj kot zadnje oporeka temu, da naročnik prepoveduje ponudniku, ki sodeluje s skupno ponudbo, da posebej odda še samostojno ponudbo.
V desetem odstavku 2. točke I. poglavja razpisne dokumentacije (str. 4) je naročnik določil, da "[v]sak ponudnik lahko predloži le eno ponudbo, bodisi svojo lastno, bodisi kot partner v skupni ponudbi skupine ponudnikov".
Vlagatelj navaja, da je ta omejitev "pravno nedopustna, nasprotna z načeloma zagotavljanja konkurence in enakopravnosti in nasprotna ustaljeni praksi Državne revizijske komisije". Vlagatelj svojih očitkov vsebinsko ni pojasnil. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni pojasnil, v čem ali zakaj je ta omejitev pravno nedopustna, v čem ali zakaj je v nasprotju z uveljavljanima načeloma, prav tako pa ni izkazal, da s tem vprašanjem obstaja ustaljena praksa Državne revizijske komisije. Čeprav se naročnik o tej vlagateljevi revizijski navedbi ni opredelil, pa je vendarle mogoče ugotoviti, da tudi vlagatelj ni navedel nobenih razlogov, ki bi utemeljili revizijsko navedbo o nezakonitosti te omejitve. Zato Državna revizijska komisija te vlagateljeve revizijske navedbe ni mogla spoznati za utemeljeno.
Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel dokazati, da je zahtevek za revizijo delno utemeljen, zato je Državna revizijska komisija skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila:
- pogoj, da "ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner) mora izpolnjevati pogoje glede finančne bonitete: najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa", kot je določen v točki d.1) razpisne dokumentacije, in spremljajoče zahteve po predložitvi dokazil za izkazovanje izpolnjevanja tega pogoja,
- 4. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58,
v preostalem delu pa je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Na tej pravni podlagi Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da znova odgovori na 4. vprašanje (torej na vprašanji, za kateri je podal sedaj razveljavljeni odgovor, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 1. 7. 2008 ob 13:33:58).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- taksa â" 5.000 eurov,
- zahtevek za revizijo â" 3.000 odvetniških točk,
- konferenca z naročnikom â" 800 odvetniških točk,
- pregled zadeve â" 400 odvetniških točk,
- materialni stroški - 2 %,
- 20 % DDV na odvetniške storitve.
Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 4. 8. 2008 zahteval povračilo še nadaljnjih stroškov, nastalih z revizijo:
- obvestilo o nadaljevanju - 50 odvetniških točk,
- pripravljalna vloga â" 3.000 odvetniških točk,
- materialni stroški - 2 %,
- 20 % DDV.
Vlagatelj je tudi v vlogi "Pojasnilo v postopku pred Državno revizijsko komisijo" z dne 17. 8. 2008 priglasil nadaljnje stroške.
Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, glede na vrednost spornega predmeta, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura â" Uradni list RS, št. 114/2006 â" ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] ter izkazanim uspehom, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na eno petino, vlagatelju priznala povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 1.652,40 eurov,
- materialnih stroškov v višini 40 odvetniških točk (2 % od 1.000- odvetniških točk in 1 % od presežka), povečanih za 20 % DDV, kar znese (zaokroženo na dve decimalki) 22,03 eurov,
- takse v višini 5.000 eurov,
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno- revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov,
- materialnih stroškov v višini 1 odvetniške točke (2 % od 50- odvetniških točk), povečanih za 20 % DDV, kar znese (zaokroženo na dve decimalki) 0,55 eurov,
ki v skupnem znesku znaša 6.702,52 eurov, v eni petini pa (zaokroženo na dve decimalki) 1.340,50 eurov.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v obsegu nad priznanimi stroški, saj jih ne ocenjuje za potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.
Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.340,50 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2 točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 12. 9. 2008
Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor,
- odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Hacquetova ulica 8, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.