Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-099/2008 POšTA SLOVENIJE, d. o. o.

    Številka: 018-099/2008-11
    Datum sprejema: 2. 9. 2008

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit in 45/2008; v nadaljnjem besedilu: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "oblikovanje marketinških materialov za obdobje štirih let s sklenitvijo okvirnega sporazuma" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ju je vložil ponudnik ROGAČ RMV, d. o. o., Rožna dolina, cesta XV 14, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika POšTA SLOVENIJE, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 02. septembra 2008 soglasno

    odločila:

    1. Obravnavanje vlagateljevih zahtevkov za revizijo (vloga "ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS", z dne 02. julija 2008, ter vloga "ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS-2 z dne 1.7.2008", z dne 08. julija 2008) se združi v en revizijski postopek.

    2. Vlagateljev zahtevek za revizijo (vloga "ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS") z dne 02. julija 2008 se zavrže.

    3. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo ("ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS-2 z dne 1.7.2008") z dne 08. julija 2008 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v dokumentu "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-02", številka dokumenta 6/32-1365/13-08, z dne 01. julija 2008.

    4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 02. julija 2008, se zavrne.

    5. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 08. julija 2008, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.729,39 eura (EUR), v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 21. marca 2008 sprejel "s k l e n i l a: št. 6-2008/JNS o začetku oddaje javnega naročila" (številka dokumenta 6/33-1336/3-08) po postopku s pogajanji po predhodni objavi, obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila pa je bilo objavljeno na portalu javnih naročil (spletna povezava http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp"IzpObrazec=30647) dne 16. aprila 2008, številka objave JN2792/2008 (v nadaljnjem besedilu: naročilo).

    Naročnik je dne 16. maja 2008 ob 12. uri izvedel javno odpiranje ponudb, dne 04. junija 2008 pa je izdal "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-01", številka dokumenta 6/32-1365/10-08 (v nadaljnjem besedilu: prvotna odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da â??"se izbereta dva ponudnika:"
    - PETINDVAJSET, d. o. o., Titova cesta 2A, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik Petindvajset),
    - KOMPAS DESIGN, d. o. o., Toplarniška ulica 19, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik Kompas Design).

    Prvotno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. junija 2008, dne 13. junija 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal "ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE: OBVESTILA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", z dne 13. junija 2008. Naročnik je dne 18. junija 2008 izdal "Dodatno obrazložitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila za oblikovanje marketinških materialov", številka naročnika 6/32-1336/11-08 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 23. junija 2008.

    Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil "ZAHTEVO ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS", z dne 02. julija 2008, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 03. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: prvi zahtevek za revizijo). V prvem zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da
    - se razveljavi prvotna odločitev o oddaji naročila (to je "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-01" z dne 04. junija 2008),
    - se naročniku naloži, da vlagatelja pozove k dopolnitvi ponudbe tako, da predloži tudi obrazec "marketinška orodja",
    - naročnik sprejme ponoven sklep o izbiri ponudnikov,
    - se naročniku naloži, da vlagatelju povrne njegove stroške revizijskega postopka.
    V obrazložitvi prvega zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je izpolnil vse zahtevane obrazce ponudbe v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, v primeru, če je naročnik menil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, pa bi ga moral na podlagi 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) pozvati k njeni dopolnitvi. Vlagatelj v obrazložitvi prvega zahtevka za revizijo nadalje tudi zatrjuje, da
    a) naročnik prejetih ponudb pri merilu kreativnosti ni ocenil in razvrstil v skladu z določili razpisne dokumentacije,
    b) bi moral naročnik, skladno z določili razpisne dokumentacije, skleniti okvirni sporazum s tremi in ne le dvema ponudnikoma.

    Naročnik je dne 01. julija 2008 izdal "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-02" številka dokumenta 6/32-1365/13-08 (v nadaljnjem besedilu: nova odločitev o oddaji naročila), s katero je na podlagi drugega odstavka 83. člena ZJNVETPS razveljavil prvotno odločitev o oddaji naročila. Iz nove odločitve o oddaji naročila nadalje tudi izhaja, da se kot najugodnejši ponudniki predmetnega naročila izberejo izbrani ponudnik Petindvajset, izbrani ponudnik Kompas Design in ponudnik MULTIPROJEKT, d. o. o., Ulica heroja Nandeta 37, 2000 Maribor. Vlagatelj je novo odločitev o oddaji naročila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. julija 2008.

    Naročnik je dne 04. julija 2008 s "POZIVOM NA DOPOLNITEV REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA", številka naročnika 6/11-7649/1-08 (v nadaljnjem besedilu: poziv na dopolnitev prvega zahtevka za revizijo), vlagatelja pozval, da prvi zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v višini 5.000,00 eurov (EUR). Navedeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 07. julija 2008, dne 08. julija 2008 pa je, kakor to izhaja iz "Potrdila", izdanega dne 09. julija 2008 s strani NLB, d. d., Tržaška 132, 1000 Ljubljana, plačal takso v višini 5.000,00 eurov (EUR).

    Vlagatelj je nadalje vložil "ZAHTEVO ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS-2 z dne 1.7.2008", z dne 08. julija 2008, ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 10. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: drugi zahtevek za revizijo). V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da kljub spremembi naročnikove odločitve vztraja pri zahtevku za revizijo, zaradi česar vlaga zahtevek tudi zoper novo odločitev o oddaji naročila. V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj tudi zahteva, da
    - se razveljavi nova odločitev o oddaji naročila (to je "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-02" z dne 01. julija 2008),
    - se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba formalno popolna,
    - se naročniku naloži, da jo oceni,
    - se naročniku naloži, da sprejme nov sklep o izbiri, upoštevajoč popolnost vlagateljeve ponudbe
    podredno (podrejeno) pa, da se naročniku naloži, da
    - vlagatelja na podlagi 82. člena ZJNVETPS in točke 1.11. razpisne dokumentacije pozove k dopolnitvi ponudbe tako, da predloži tudi obrazec "marketinška orodja",
    - oceni vlagateljevo ponudbo,
    - sprejme ponoven sklep o izbiri ponudnikov,
    - vlagatelju povrne njegove stroške revizijskega postopka.

    V obrazložitvi drugega zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila razvidno, da je bila njegova ponudba izločena kot nepopolna, ker naj ne bi imela priloženega cenika, na podlagi katerega je oblikovan ponudbeni predračun in izračunana ponudbena vrednost. Vlagatelj poudarja, da ne drži, da ni predložil cenika, na osnovi katerega je oblikovan ponudbeni predračun, pa tudi, da je izpolnil vse zahtevane obrazce ponudbe, vključno z obrazcem številka 2, ki ima naslov "Ponudbeni predračun - cenik" (nato pa je navedeno: priložen na posebnem obrazcu s cenami za obdobje enega leta). Vlagatelj navaja, da je skladno z navedenim izpolnil prilogo "ponudbeni predračun", ki jo je s strani naročnika prejel v excelu in jo priložil obrazcu številka 2. Ker je na obrazcu številka 2 navedeno v ednini - priložen na posebnem obrazcu - je vlagatelj priložil samo prilogo "ponudbeni predračun", ne pa tudi priloge "marketinška orodja". Če naj bi ponudnik (vlagatelj) moral priložiti tudi slednjo, bi moralo biti to na obrazcu številka 2 navedeno v dvojini - priložen na posebnih obrazcih. Prav tako bi moralo biti izrecno navedeno, naj ponudnik izpolni tudi prilogo, imenovano "marketinška orodja". Razpisna dokumentacija je v tem delu nejasna, navaja vlagatelj, obenem pa dodaja, da razpisna dokumentacija tudi ne vsebuje nobenega obrazca ali priloge "cenik", kot prilogo "marketinška orodja" v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila dejansko poimenuje naročnik. Vlagatelj še izpostavlja, da je predvideval, da priloga "marketinška orodja" služi le kot pripomoček za izpolnitev priloge "ponudbeni predračun", saj se ob izpolnitvi priloge "marketinška orodja" končne ponudbene cene za vsak posamezni predmet oblikovanja vpišejo v prilogo "ponudbeni predračun", končna ponudbena vrednost pa je enaka vsoti posameznih ponudbenih cen, ki so na prilogi "ponudbeni predračun" izrecno navedene po posameznih predmetih oblikovanja. Vlagatelj je zato prepričan, da je njegova ponudba pravilno in popolno oddana ter vsebuje cene za vse predmete oblikovanja, obrazec "ponudbeni predračun" pa ima dejansko le vlogo cenika. Vlagatelj nadaljuje, da bi moral naročnik v primeru, če je menil, da je njegova ponudba nepopolna, ker ni imela priložene priloge "marketinška orodja", vlagatelja na podlagi 82. člena ZJNVETPS in skladno s točko 1.11. razpisne dokumentacije pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj zaključuje, da takšna dopolnitev ne bi v nobenem primeru spremenila razvrstitve vlagateljeve ponudbe, saj ne bi vplivala na končno ponudbeno vrednost, niti ne bi vplivala na ponudbeno ceno posameznega predmeta oblikovanja (pojasnila bi le strukturo posamezne cene posameznega predmeta oblikovanja, ki je v ponudbi zajet). Vlagatelj zato meni, da je naročnik ravnal v nasprotju z 82. členom ZJNVETPS, ko ga ni pozval k dopolnitvi ponudbe, takšno ravnanje pa je tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

    Naročnik je dne 11. julija 2007 sprejel "O D L O Č I T E V" številka 6/11- 7649/ 2-08, s katero je (drugi) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik odgovarja, da ni kršil 82. člena ZJNVETPS, obenem pa dodaja, da so morali ponudniki v prilogo 1 "ponudbene cene: marketinška orodja" vpisati cene, na podlagi katerih bo naročniku dejansko izstavljen račun za opravljene storitve. V obrazec "ponudbeni predračun" so morali ponudniki v stolpec 3 vpisati le seštevek cen iz priloge 1 (stolpec 22), na podlagi tega izračunati povprečne cene (stolpec 4), jih množiti s predvidenim številom oblikovanj v pogodbenem obdobju (stolpec 5), da so lahko izračunali skupno ponudbeno vrednost. Če bi ponudniki lahko dopolnjevali ponudbo v tem delu, bi po prepričanju naročnika lahko prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov, vlagatelju pa bi bila dana možnost, da cene ponujenih storitev prilagodi oziroma spremeni. Naročnik navaja, da je v točki 1.14.1 razpisne dokumentacije zapisal, kaj morajo vsebovati cene. Hkrati je zapisal, da morajo ponudniki priložiti tabelo cen (to je priloga 1 "ponudbene cene: marketinška orodja") k ponudbenemu predračunu in je kasneje priloga okvirnega sporazuma. Tudi iz ponudbenega predračuna - stolpec 3 in legenda spodaj - po navedbah naročnika izhaja, da je treba navesti postavke iz tabele "Ponudbene cene". Vlagatelj po mnenju naročnika neupravičeno trdi, da je menil, da je priloga 1 samo pripomoček in je ni treba izpolniti. Če vlagatelj ni vedel, iz katerih prilog je sestavljen ponudbeni predračun, bi moral v času pred rokom za oddajo ponudbe naročniku zastaviti vprašanje. Priloga 1 nikakor ne more predstavljati samo strukture cene, temveč gre za cene posameznih storitev, ki jih bo ponudnik opravil za posamezno sukcesivno naročeno storitev, navaja naročnik, ter dodaja, da vlagatelj ne more domnevati, da bi bila prav njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, saj cena ni bila edino merilo za izbor.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 16. julija 2008, dne 17. julija 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal "ZAHTEVO ZA NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano istega dne (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je naročnik prejel dan kasneje.

    Naročnik je z dopisom "Zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila za "Oblikovanje materialov"", izdanim dne 21. julija 2006 (očitna pomota - pravilno: 21. julija 2008), odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega naročila, ki je v njem taksativno navedena, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Ker odstopljena dokumentacija ni bila popolna, je Državna revizijska komisija z "Zahtevo za posredovanje dodatne dokumentacije" številka 018-099/2008-2, izdano dne 28. julija 2008, naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozivala, da ji v roku treh dni od prejema zahteve posreduje taksativno navedeno (dodatno) dokumentacijo, katere ji naročnik dotlej še ni odstopil. Kakor izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, je bila predmetna zahteva naročniku vročena dne 29. julija 2008. Dne 31. julija 2008 je Državna revizijska komisija od naročnika prejela zahtevano dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je z "Zahtevo za pojasnila in dodatno dokumentacijo" številka 018-099/2008-4, izdano dne 01. avgusta 2008, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN od odvetnice Katarine Benedik, Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana, zahtevala, da ji v roku treh dni od prejema zahteve posreduje dodatno dokumentacijo in nekatera pojasnila. Kakor izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, je bila predmetna zahteva odvetnici, na katero je bila zahteva naslovljena, vročena dne 08. avgusta 2008. Dne 12. avgusta 2008 je Državna revizijska komisija od odvetnice prejela zahtevano dodatno dokumentacijo in pojasnila.

    Državna revizijska komisija je dne 20. avgusta 2008 izdala sklep številka 018-099/2008-6 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-099/2008-6), s katerim je vlagateljevi pooblaščenki naložila, da ji je dolžna v roku petih dni od dne prejema omenjenega sklepa predložiti pooblastilo ponudnika ROGAČ RMV, d. o. o., Rožna dolina, cesta XV 14, 1000 Ljubljana, za vložitev zahtevka za revizijo v predmetnem postopku revizije postopka oddaje naročila. Iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice izhaja, da je bil sklep številka 018-099/2008-6 vlagateljevi pooblaščenki vročen dne 25. avgusta 2008. Državna revizijska komisija je dne 27. avgusta 2008 prejela pooblastilo, na predložitev katerega je pozvala vlagateljevo pooblaščenko.

    Dne 23. avgusta 2008 je Državna revizijska komisija naročnika na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala, da ji nemudoma posreduje (dodatno) dokumentacijo, katere ji naročnik dotlej še ni odstopil. Državna revizijska komisija je odgovor naročnika na navedeni poziv prejela dne 26. avgusta 2008.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena in tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter prvim odstavkom 300. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Skladno s prvim odstavkom 300. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V konkretnem primeru je vlagatelj v istem postopku oddaje naročila, zoper ravnanja istega naročnika in pred istim organom pravnega varstva vložil dva zahtevka za revizijo, to je
    - prvi zahtevek za revizijo (vloga "ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS", z dne 02. julija 2008) in
    - drugi zahtevek za revizijo (vloga "ZAHTEVA ZA REVIZIJO v postopku oddaje javnega naročila za projekt oblikovanje marketinških materialov, št. JN 6-2008/JNS-2 z dne 1.7.2008", z dne 08. julija 2008).
    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija, zaradi pospešitve obravnavanja, na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP obravnavanje obeh zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija je doslej že ugotovila, da je vlagatelj v postopku oddaje predmetnega naročila vložil dva zahtevka za revizijo. Navedeno izhaja tudi iz vlagateljevega drugega zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj med ostalim zapisal, da je â??"dne 2.7.2008 vložil zahtevo za revizijo zoper naročnikovo odločitev št. 6 - 21008/JNS-01 z dne 4.6.2008.".

    Vlagatelj je prvi zahtevek za revizijo vložil zoper prvotno odločitev o oddaji naročila ("ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-01" z dne 04. junija 2008, številka dokumenta 6/32-1365/10-08), naročnik pa je dne 04. julija 2008 s pozivom na dopolnitev prvega zahtevka za revizijo vlagatelja pozval, da prvi zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v višini 5.000,00 eurov (EUR). Dne 08. julija 2008 je vlagatelj, kakor to izhaja iz "Potrdila", izdanega dne 09. julija 2008 s strani NLB, d. d., Tržaška 132, 1000 Ljubljana, plačal takso v višini 5.000,00 eurov (EUR). Ker iz spisa zadeve ni bilo jasno razvidno, na kateri zahtevek za revizijo se nanaša plačilo navedene takse, izvedeno dne 08. julija 2008, je Državna revizijska komisija z "Zahtevo za pojasnila in dodatno dokumentacijo" (številka 018-099/2008-4, z dne 01. avgusta 2008) vlagatelja pozvala na dodatna pojasnila. Iz vlagateljevega pojasnila z dne 11. avgusta 2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: vlagateljevo pojasnilo), izhaja, da
    - je vlagatelj dne 04. julija 2008 â??"prejel odločitev naročnika z dne 1.7.2008,"â?? â??"ki je nadomestila prejšnjo naročnikovo odločitev z dne 4.6.2008. Ponudnikova zahteva za revizijo"â?? (to je vlagateljev zahtevek za revizijo; pojasnilo Državne revizijske komisije) â??"z dne 2.7.2008 je zato s tem postala brezpredmetna"â??;
    - vlagatelj â??"ni plačal takse za zahtevek za revizijo, h plačilu katere ga je naročnik sicer pozval.";
    - se plačilo takse â??"nanaša na zahtevek z dne 8.7.2008"â?? (torej drugi zahtevek za revizijo).

    Glede na doslej navedeno gre ugotoviti, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da vlagatelj (dne 08. julija 2008) takse v višini 5.000,00 eurov (EUR) ni plačal za prvi zahtevek za revizijo, temveč jo je plačal za drugi zahtevek za revizijo (iz vlagateljevega pojasnila namreč izhaja: "Plačilo takse se tako nanaša na zahtevek z dne 8.7.2008"â??).

    ZRPJN v prvem odstavku 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") določa: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1400 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje.". ZRPJN v povezavi z navedenim nadalje v četrtem odstavku 12. člena ("Vložitev zahtevka za revizijo") določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med ostalim navesti tudi "potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena"â?? ZRPJN, v petem odstavku istega člena pa, da v primeru, "Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov"â??, â??"nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.".

    Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da vlagatelj takse za prvi zahtevek za revizijo na podlagi naročnikovega poziva na dopolnitev prvega zahtevka za revizijo (v roku za dopolnitev prvega zahtevka za revizijo) ni plačal, v posledici navedenega pa bi moral naročnik vlagateljev prvi zahtevek za revizijo s sklepom zavreči (če namreč vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo s sklepom zavrže). Ker prvega zahtevka za revizijo na podlagi (petega odstavka 12. člena) ZRPJN s sklepom ni zavrgel že naročnik, je Državna revizijska komisija odločila, kakor izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Glede na dosedanji zaključek je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o vlagateljevem drugem zahtevku za revizijo (slednjega je vlagatelj vložil zoper novo odločitev o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 01. julija 2008). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem postopku oddaje naročila bistvo spora med naročnikom in vlagateljem v tem, ali je naročnik kršil ZJNVETPS (določbe razpisne dokumentacije) s tem, da je ponudbo vlagatelja (ne da bi uporabil institut dopustnih dopolnitev ponudbe) izločil kot nepopolno, ker naj ne bi imela priloženega cenika (ponujenih storitev), na podlagi katerega je oblikovan ponudbeni predračun in izračunana ponudbena vrednost (to je dokumenta "PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"). Vlagatelj tako v drugem zahtevku za revizijo poudarja, â??"da ne drži, da ni predložil cenika, na osnovi katerega je oblikovan ponudbeni predračun.".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika ugotovila, da iz nje
    - pod poglavjem "1.14.1" na strani 5 med ostalim izhaja: "Ponudnik mora izpolniti tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma.";
    - pod poglavjem "3 NAVODILO ZA IZDELAVA PONUDBE" na strani 10 med ostalim izhaja: "Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika."
    "Ponudnik mora"â?? tako med ostalim ponudbo â??"predložiti"â?? â??"na način kot je določeno v povabilu k oddaji ponudbe" ter â??"izpolniti, žigosati in podpisati obrazec št. 2 - "Ponudbeni predračun"".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika nadalje ugotovila, da iz obrazca številka 2 ("PONUDBENI PREDRAČUN -CENIK") izhaja zahteva: "Priložen na posebnem obrazcu s cenami za obdobje enega leta.". Sestavni del razpisne dokumentacije sta med drugim tudi tabela "PONUDBENI PREDRAČUN" in "PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA". Na podlagi vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali ponudniki, da bo njihova ponudba označena za popolno (popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - sedemnajsta točka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" ZJNVETPS), ponudbo med ostalim sestaviti tako, da so
    a) vpisali zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oziroma posameznih delov le-te;
    b) izpolnili tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA").
    Naročnikove zahteve razpisne dokumentacije torej v izpostavljenem delu (v nasprotju s stališčem vlagatelja, ki glede zahteve obrazca številka 2 ("PONUDBENI PREDRAČUN -CENIK"), katera se glasi "Priložen na posebnem obrazcu s cenami za obdobje enega leta.", izpostavlja razlikovanje med ednino, dvojino in množino, obenem pa zatrjuje, da je razpisna dokumentacija â??"v tem delu zato najmanj nejasna"â??) niso bile nejasne. Zahteva, da morajo ponudniki izpolniti tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), v nasprotju s stališčem vlagatelja, jasno izhaja iz poglavja "1.14.1" na peti strani razpisne dokumentacije. Tovrstni zaključek je mogoče in potrebno napraviti na podlagi vsebine celotne razpisne dokumentacije, ne pa zgolj na podlagi besedne razlage (določenih delov) razpisne dokumentacije, ki se je pri utemeljevanju svojih navedb v drugem zahtevku za revizijo poslužuje vlagatelj. Nenazadnje tudi iz tabele "PONUDBENI PREDRAČUN" jasno izhaja, da so morali ponudniki v ponudbeni predračun (stolpec 3) vpisati ceno iz â??"tabele Ponudbene cene, stolpec 22"â??, kar prav tako pomeni, da so morali slednjo tabelo ponudniki izpolniti. Podoben zaključek izhaja tudi iz drobnega tiska pod "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA", saj se ta glasi: "V stolpcu 22 se seštejejo vse vpisane celice v posam. vrstici. CENE IZ STOLPCA 22 SE PRENESEJO V TABELO "PONUDBENI PREDRAČUN"!".

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v njej med ostalim predložil obrazec številka 2 ("PONUDBENI PREDRAČUN -CENIK") in tabelo "PONUDBENI PREDRAČUN", ni pa predložil "PRILOGE I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA". Navedeno v drugem zahtevku za revizijo priznava tudi sam vlagatelj, ko navaja, da je â??"priložil samo prilogo "ponudbeni predračun" in ne tudi priloge "marketinška orodja"" (zadnji odstavek na drugi strani drugega zahtevka za revizijo).

    Prvi odstavek 84. člena "(izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)" ZJNVETPS določa, da mora naročnik "V postopku oddaje javnega naročila"â?? â??"po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.". Sedemnajsta točka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" ZJNVETPS določa, da je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Vlagateljeva ponudba po pregledu, ki ga je opravil naročnik, ni vsebovala izpolnjene tabele cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), zato naročnik ni kršil določb razpisne dokumentacije oziroma določb ZJNVETPS, ker je (na podlagi doslej ugotovljenega in izpostavljenega dejanskega stanja) ni označil (v končni posledici) za popolno. Vendar pa mora naročnik, kot izhaja iz citiranega prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, v postopku oddaje naročila izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, (šele) â??"po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom"â?? ZJNVETPS. V ta namen je morala Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavljati, ali je naročnik kršil določbe ZJNVETPS, ker
    - ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna,
    - ni izvedel postopka dopustne dopolnitve ponudbe (na podlagi 82. člena ZJNVETPS).
    Naročnik namreč mora, če ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe.

    Iz prvega odstavka 82. člena "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJNVETPS izhaja, da mora naročnik, v kolikor â??"sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna,"â?? â??"dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.". Iz drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS nadalje izhaja tudi, da "Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.". ZJNVETPS nadalje v osemnajsti točki 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" določa, da je formalno nepopolna â??"tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.".

    Nadalje iz poglavja "1.11 Dopustne dopolnitve ponudbe" razpisne dokumentacije na strani 4 izhaja: "V kolikor se ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, se lahko dopolni. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni z dejstvi, ki jih naročnik sam ne more preveriti, se takšna ponudba izloči.". "Pri tem ni dovoljeno spreminjati cene in ponudbe v okviru postavljenih meril ter glede tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila oz. tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev glede na ostale ponudbe.".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v tabelo "PONUDBENI PREDRAČUN" ugotovila, da so morali ponudniki v ponudbeni predračun (stolpec 3) vpisati ceno iz â??"tabele Ponudbene cene, stolpec 22"â??, torej skupno ceno, ki izhaja iz "PRILOGE I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA" (napovedni stavek stolpca 22 slednje priloge se namreč glasi "Cena skupaj"). Podoben zaključek izhaja tudi iz drobnega tiska pod "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA", saj se ta glasi: "V stolpcu 22 se seštejejo vse vpisane celice v posam. vrstici. CENE IZ STOLPCA 22 SE PRENESEJO V TABELO "PONUDBENI PREDRAČUN"!". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da so morale biti cene, ki jih je ponudnik za posamezne postavke vpisal v stolpcu 3 tabele "PONUDBENI PREDRAČUN", enake (skupnim) cenam posameznih postavk stolpca 22 "PRILOGE I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA".

    Ker je formalno nepopolna â??"tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila"â??, če â??"je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena,"â?? pa â??"ponudba ni formalno nepopolna"â??, je morala Državna revizijska komisija najprej preizkusiti, ali je mogoče v obravnavanem primeru uporabiti omenjeni institut. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru nepopolnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA" (ta v vlagateljevi ponudbi nesporno ni priložena), ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila. Tovrsten zaključek Državna revizijska komisija utemeljuje zlasti z dejstvi, da
    - iz razpisne dokumentacije pod poglavjem "1.15 Merila za izbor po izvedenih pogajanjih" izhaja, da "Na izbor najugodnejšega ponudnika vplivata cena"â?? (torej "PONUDBENA VREDNOST SKUPAJ" v ponudbenem predračunu) â??"in kreativna rešitev za tiskani oglas v razmerju 60 : 40." (navedeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena "(merila za izbiro ponudbe)" ZJNVETPS pomeni, da naročnik oddaja naročilo â??"na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila"â??). "Točke za ceno bo naročnik izračunal po naslednji formuli:" T = "Najnižja ponudbena cena", deljena s "Primerljivo ponudbeno ceno" "x 60 točk",
    - so cene iz â??"tabele Ponudbene cene, stolpec 22" ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA") nesporno razvidne že iz izpolnjene tabele "PONUDBENI PREDRAČUN" (stolpec 3), saj morajo biti cene ("Cena skupaj") iz stolpca 22 omenjene priloge zgolj prepisane - torej morajo biti enake tistim iz tretjega stolpca tabele "PONUDBENI PREDRAČUN" (naročnik pri tem povsem pavšalno in brez izkazane podlage predvideva, da bi imel vlagatelj, če bi ga naročnik pozival k dopolnitvi ponudbe, možnost cene ponujenih storitev prilagoditi oziroma spremeniti - v kolikor bi se to iz kakršnegakoli razloga morebiti vseeno zgodilo, pa bi šlo za spremembo ponudbe, ki je ne bi bilo mogoče šteti za dopustno. Ponudnik namreč v postopku dopustne dopolnitve ponudb ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril, niti tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku naročanja),
    - je naročnik v tretjem odstavku (v povezavi s četrtim odstavkom) poglavja "1.1 Način izvajanja naročila" zapisal, da bodo izhodišče pogajanj â??"ponujene cene iz tabele cen in ponudbenega predračuna.", (šele) po izvedenih pogajanjih pa bo â??"naročnik ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz točke 1.15.".

    Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da nepopolnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA" (ta v vlagateljevi ponudbi nesporno ni priložena), ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila, saj je bila v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe kot merilo določena (skupna) cena (torej "PONUDBENA VREDNOST SKUPAJ" v ponudbenem predračunu), ne pa na primer cene za posamezne postavke. Vlagatelj v smislu dopustne dopolnitve ponudbe, torej pri izpolnjevanju tabele cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), ne bi mogel vplivati na (skupno) ceno (torej "PONUDBENO VREDNOST SKUPAJ" v ponudbenem predračunu), ki je v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe določena kot merilo, saj
    - slednja izhaja že iz tabele "PONUDBENI PREDRAČUN", ki jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj
    - so cene za posamezne postavke iz â??"tabele Ponudbene cene, stolpec 22" ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), ki so osnova za izračun (skupne) cene (torej "PONUDBENE VREDNOSTI SKUPAJ" v ponudbenem predračunu) in jih je v ponudbi navedel vlagatelj, nesporno razvidne že iz tabele "PONUDBENI PREDRAČUN" (stolpec 3), saj morajo biti cene ("Cena skupaj") iz stolpca 22 omenjene priloge zgolj prepisane - torej morajo biti enake tistim iz tretjega stolpca tabele "PONUDBENI PREDRAČUN".
    Če vlagatelj ne bi ravnal na opisan način in bi tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), izpolnil tako, da ne bi bila v skladu s tabelo "PONUDBENI PREDRAČUN" (stolpec 3), ter vplival na (skupno) ceno (torej "PONUDBENO VREDNOST SKUPAJ" v ponudbenem predračunu), ne bi šlo za dopustne dopolnitve ponudbe, temveč za nedopustne dopolnitve ponudbe. Drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS namreč jasno določa, da "Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.".

    Iz navedb naročnika v konkretnem postopku prav tako ne izhaja, da bi dopolnitev vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA", imela kakršenkoli vpliv na razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na ostala merila v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, to je merila "kreativna rešitev za tiskani oglas". Ker navedenega vpliva ni ugotovila niti Državna revizijska komisija, je Državna revizijska komisija v povezavi z dosedanjo obrazložitvijo tega sklepa in na njeni podlagi zaključila, da je naročnik v konkretnem primeru kršil prvi odstavek poglavja "1.11 Dopustne dopolnitve ponudbe" razpisne dokumentacije (stran 4) in prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z osemnajsto točko 2. člena ZJNVETPS, ker ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna, posledično pa vlagatelju ni dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe, čeprav bi to moral storiti (naročnik (manjkajočih) dejstev ne more preveriti sam). Formalna pomanjkljivost namreč po prepričanju Državne revizijske komisije tudi ni nebistvena (kar bi imelo za posledico, da ponudba ne bi bila formalno nepopolna), saj je "PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA" predvidena kot priloga okvirnega sporazuma, ki ga bo naročnik sklenil s (tremi) ponudniki. Slednje tako izhaja vsaj iz
    - četrtega odstavka poglavja "1.1 Načini izvajanja naročila" razpisne dokumentacije;
    - poglavja "1.14.1 Cena mora vsebovati stroške:";
    - petega odstavka 5. člena (vzorca) okvirnega sporazuma, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.

    Izpostavljeni zaključek Državne revizijske komisije še dodatno podkrepljuje dejstvo, da iz razpisne dokumentacije pod poglavjem "1.1 Način izvajanja naročila" med ostalim izhaja, da
    - bo naročnik â??"po opravljeni analizi ponudb povabil na pogajanja vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo vse zahtevane pogoje.",
    - bodo â??"Izhodišče pogajanj"â?? â??"ponujene cene iz tabele cen in ponudbenega predračuna.",
    - bo naročnik "Po izvedenih pogajanjih"â?? â??"ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz točke 1.15."â??
    Navedeno še dodatno utemeljuje ugotovitev, da nepopolnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "PRILOGO I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA", v fazi pred pogajanji ne vpliva na razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na merila, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo ponudbe ocenjeval (v skladu z merili iz točke 1.15) šele po izvedenih pogajanjih, pri čemer bodo izhodišče pogajanj prav â??"ponujene cene iz tabele cen"â?? (torej "PRILOGE I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA") in ponudbenega predračuna. Naročnik je torej že sam predvidel, da se bo na pogajanjih pogajal prav o cenah iz tabele cen ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA"), kar pomeni, da ima vsak od ponudnikov (ne glede na to, v kakšni vsebini je izpolnil tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma) na pogajanjih možnost spreminjati svojo ceno (iz tabele cen). Spreminjanje (nižanje) cen je tudi eden od temeljnih namenov (javnega) naročanja, čim nižja cena pa je v postopku (javnega) naročanja s strani naročnikov zaželena in zasledovana (ter utemeljena v načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti - 12. člen ZJNVETPS).

    V posledici navedenega tudi ni mogoče slediti navedbi naročnika, ki jo je podal v tretjem odstavku na strani "2/3" odločitve o (drugem) zahtevku za revizijo in v kateri je zapisal: "V kolikor bi ponudniki lahko dopolnjevali ponudbo v tem delu, bi lahko prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov." in "Ponudniku RMV Rogač bi bila dana možnost, da cene ponujenih storitev prilagodi oz. spremeni, če bi ga naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe.". Dejstvo je namreč, kakor je Državna revizijska komisija to že izpostavila, da ima vsak od ponudnikov (ne glede na to, v kakšni vsebini je izpolnil tabelo cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma) na pogajanjih možnost spreminjati svojo ceno (tako iz ponudbenega predračuna kot tudi iz tabele cen), saj bo naročnik šele po izvedenih pogajanjih ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz točke 1.15. Vpliv na razvrstitev ponudb glede na merila imajo torej (le) pogajanja, saj se na pogajanjih ponudnik lahko pogaja tudi o ponujenih cenah iz tabele.

    Vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo nadalje naročniku tudi očita, da je â??"odločitev naročnika, da ponudnika ni pozval k dopolnitvi, temveč ga je enostavno izločil" â?? â??"v nasprotju z načelom ekonomičnosti, katerega bi naročnik v postopku moral zasledovati.". Skladno z navedenim je razumeti, da vlagatelj zatrjuje kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v smislu prvega odstavka 12. člena ZJNVETPS, ki določa: "Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih.". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da ocena o gospodarni in učinkoviti porabi javnih sredstev ni odvisna le od (nizke) cene, temveč nanjo vplivajo številne druge konkretne (pogosto časovno, namensko in drugače pogojene) okoliščine. Naročniku tako na podlagi ZJNVETPS ni dopuščeno izbrati ponudbe, katera glede na merila, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, po pregledu in ocenjevanju ponudb ni najugodnejša, pa četudi morebiti v največjem možnem obsegu zagotavlja gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v prejšnjem odstavku izpostavljena vlagateljeva navedba zelo splošna, vlagatelj pa v povezavi z njo v drugem zahtevku za revizijo tudi ni izkazal vzročne zveze med ugotovljeno naročnikovo kršitvijo prvega odstavka poglavja "1.11 Dopustne dopolnitve ponudbe" razpisne dokumentacije (stran 4) in prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z osemnajsto točko 2. člena ZJNVETPS (naročnik ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna, posledično pa vlagatelju ni dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe) ter izbiro njegove ponudbe. Kot je to Državna revizijska komisija ugotovila že doslej, namreč iz razpisne dokumentacije pod poglavjem "1.15 Merila za izbor po izvedenih pogajanjih" izhaja, da "Na izbor najugodnejšega ponudnika vplivata cena in kreativna rešitev za tiskani oglas v razmerju 60 : 40.". Naročnik vlagateljeve ponudbe (doslej) ni ocenil po merilih, zgolj dejstvo, da je, kot to izhaja iz "ZAPISNIKA O ODPIRANJU PONUDB" (številka dokumenta 6/32-1336/4-08, z dne 16. maja 2008), vlagatelj ponudil najnižjo ponudbeno vrednost, pa samo po sebi še ne pomeni, da bi bila vlagateljeva ponudba (ob upoštevanju merila "kreativna rešitev za tiskani oglas") tudi izbrana v smislu določb razpisne dokumentacije, še zlasti ob upoštevanju poglavja "1.1 Način izvajanja naročila". Da â??"je bila ponudbena cena samo eden izmed meril za ocenitev ponudb, zato vlagatelj zahtevka ne more predpostavljati, da bi bila prav njegova ponudba izbrana kot ekonomsko najugodnejša"â??, tako dodatno pojasnjuje že naročnik v zadnjem odstavku na strani "2/3" odločitve o (drugem) zahtevku za revizijo. Poleg tega je ustrezna dopolnitev vlagateljeve ponudbe bodoče in negotovo dejstvo, zatrjevanje (domnevne) kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti v smislu prvega odstavka 12. člena ZJNVETPS pa je v tej fazi preuranjeno (temelji zgolj na domnevah vlagatelja, ki nimajo ustrezne dejanske podlage).

    V povzetku doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil prvi odstavek poglavja "1.11 Dopustne dopolnitve ponudbe" razpisne dokumentacije (stran 4) in prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z osemnajsto točko 2. člena ZJNVETPS, ker ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna, posledično pa vlagatelju ni dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe, čeprav bi to moral storiti (naročnik namreč dejstev iz tabele cen, ki je priloga ponudbenemu predračunu in kasneje priloga okvirnega sporazuma ("PRILOGA I" "Tabela: Ponudbene cene za MARKETINšKA ORODJA") ne more preveriti sam).

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu, vsebovanemu v drugem zahtevku za revizijo, ugodila na način, da je na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ("Odločitev Državne revizijske komisije") ZRPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v dokumentu "ODLOČITEV šT. 6-2008/JNS-02", številka dokumenta 6/32-1365/13-08, z dne 01. julija 2008. S tem ravnanjem se v skladu z 82. členom ZJNVETPS postopek pri naročniku vrne v postopek pregleda in (dopustnih) dopolnitev ponudb.

    Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, vsebovanim v drugem zahtevku za revizijo, naj Državna revizijska komisija naročniku naloži, da oceni vlagateljevo ponudbo in sprejme nov â??"sklep o izbiri"â?? (ponudnikov), pojasnjuje, da ima v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija â??"naročniku naloži, da ponudniku"â?? (to je vlagatelju; opomba Državne revizijske komisije) â??"povrne njegove stroške revizijskega postopka." in sicer:
    - "sestava obvestila oziroma zahteve"â?? â??"3000 točk";
    - "2% materialni stroški";
    - "20 % DDV na odvetniške storitve";
    - "taksa".

    Tretji odstavek 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Odločitev Državne revizijske komisije je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    Ker vlagatelj s prvim zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložitve prvega zahtevka za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija â??"naročniku naloži, da ponudniku"â?? (to je vlagatelju; opomba Državne revizijske komisije) â??"povrne njegove stroške revizijskega postopka." in sicer:
    - "sestava obvestila oziroma zahteve"â?? â??"3000 točk";
    - "2% materialni stroški";
    - "20 % DDV na odvetniške storitve";
    - "taksa".

    Skladno s 155. členom ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

    Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005) v 32. členu določa, da so stroški postopka stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, stroški postopka pa obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva senat Državne revizijske komisije le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek revizije oddaje naročila. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči senat Državne revizijske komisije na opredeljeno zahtevo brez obravnave in po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je za stroške predpisana tarifa, se takšni stroški odmerijo po tarifi. Povrnitev stroškov se lahko zahteva do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

    Iz Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003 - popravek; v nadaljnjem besedilu: Odvetniška tarifa) nadalje izhaja, da
    - so stroški zastopanja ..."skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji." (drugi odstavek 2. člena),
    - je vrednost storitve določena s številom točk (prvi odstavek 4. člena),
    - v primeru, "Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela tarife.",
    - vrednost točke znaša 110 SIT (prvi odstavek 15. člena), kar ob upoštevanju Zakona o uvedbi eura (Uradni list Republike Slovenije, številka 114/2006; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uvedbi eura) pomeni, da vrednost točke po Odvetniški tarifi znaša 0,459 eura - EUR (preračun je skladen z določbami Zakona o uvedbi eura, ki določa preračunavanje tolarskih zneskov v eure (EUR), pa tudi s tečajem zamenjave tolarja z eurom (EUR), določenim z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006).

    V predmetnem revizijskem postopku je vlagatelj z drugim zahtevkom za revizijo uspel, zato je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, po skrbni presoji vseh okoliščin, glede na vrednost obravnavanega spornega predmeta (vrednost spornega predmeta sicer predstavlja vrednost, ki jo je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, ker je v postopku oddaje konkretnega naročila naročnik izbral tri najugodnejše ponudnike, pa je Državna revizijska komisija kot vrednost spornega predmeta vzela povprečje vrednosti, ki so jih v svojih ponudbah ponudili vsi trije najugodnejši ponudniki, to je vrednost 270.776,33 eura - EUR) v predmetnem postopku vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - stroške sestave oziroma vložitve drugega zahtevka za revizijo v višini 1.211,76 eurov - EUR (to je 2.200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20 % davek na dodano vrednost - na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, stanje podatkov na dan 01. septembra 2008, dostopnega na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenka vlagatelja (drugega) zahtevka za revizijo, odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana, v Seznam davčnih zavezancev vpisana kot davčna zavezanka),
    - materialne stroške sestave oziroma vložitve drugega za revizijo v pavšalnem znesku v višini 17,63 eura - EUR (2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka vrednosti storitve nad 1.000 točk (saj gre za zadevo, v kateri vrednost storitve presega 1.000 točk), torej 2 % od vrednosti storitve 1.000 točk in 1 % od vrednosti storitve 1.200 točk, vse obračunano na podlagi tretjega odstavka 13. člena Odvetniške tarife in povečano za 20 % davek na dodano vrednost: 20 točk + 12 točk + 6,4 točke = 38,4 točk, pomnoženo z 0,459 eura (EUR), kolikor znaša vrednost točke),
    - stroške takse drugega zahtevka za revizijo v višini 2.500,00 eurov (EUR).

    Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški sestave oziroma vložitve drugega zahtevka za revizijo (in posledično materialnimi stroški), saj za priznanje presežka nad priznanimi stroški glede na vrednost spornega predmeta podlage v Odvetniški tarifi ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava presežka nad priznanimi stroški takse drugega zahtevka za revizijo, saj za priznanje presežka nad priznanimi stroški takse v ZRPJN ni najti.

    Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da je bil zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, pri čemer iz "

    Natisni stran