018-102/2008 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalca revizijskih storitev, številka naročila: 43000-DIREKCIJA P-009/08-S" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VRIS, d.o.o., Tbilisijska ulica 59, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Samo Urbanija, Trdinova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.8.2008

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 4.7.2008 se ugodi in se v celoti razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izbira izvajalca revizijskih storitev, številka naročila: 43000-DIREKCIJA P-009/08-S", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-12/2008-DI/77 z dne 11.6.2008.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.037,09 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.3.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za revizijske storitve, in sicer po postopku zbiranja ponudb.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19.5.2008 izhaja, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel ponudbe skupno treh ponudnikov, med njimi tudi vlagateljevo.

Dne 11.6.2008 je naročnik sprejel "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-12/2008-DI/77, iz katere izhaja, da se kot izvajalca storitev obeh sklopov, ki so predmet tega naročila, izbere ponudba ponudnika Interes, d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Z istim dokumentom je naročnik odločil tudi, da se vlagateljeva ponudba na podlagi drugega odstavka 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izloči kot neobičajno nizka.

Vlagatelj je dne 17.6.2008 skladno z drugim in tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter obenem predlagal njeno spremembo. Vlagatelj navaja, da je njegova cena v sklopu I le 33% nižja od prve naslednje ter da je naročniku na njegovo zahtevo pojasnil strukturo končne cene - to je, da znaša cena storitev na dan 1.029,00 EUR (brez DDV), pri čemer je za kakovostno izvedbo storitev v sklopu I potrebnih 10 delovnih dni. Vlagatelj dodaja, da ga je k učinkovitosti silil sam naročnik z visokim vrednotenjem (25%) merila izvedbeni rok. Pri sklopu II vlagatelj opozarja, da je njegova ponudba cenovno na drugem mestu in da je najnižja ponujena cena v tem sklopu kar 35% cenejša od njegove, pa je naročnik kljub temu ni izločil kot neobičajno nizko.

Naročnik je dne 23.6.2008 vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. V njej uvodoma opozarja na velik pomen razpisanih storitev in njihovo povezanost z naročnikovimi strateškimi cilji. Naročnik dalje izraža mnenje, da pri oblikovanju vlagateljeve ponudbe ni bil dovolj realno ocenjen potreben čas za izvedbo storitev (kar vzbuja dvom o možnosti izvedbe v pričakovanem obsegu in kakovosti) ter da je cena revizijskega dne višja od cen, ki se običajno dosegajo na trgu in predvsem pri sklopu I ni usklajena z usposobljenostjo vlagatelja. V nadaljevanju naročnik podrobneje predstavi navedene trditve, zaključuje pa z ugotovitvijo, da je vlagateljev poziv na spremembo odločitve neutemeljen.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo z dne 4.7.2008 vlagatelj navaja, da je naročnik pri obravnavi njegove ponudbe očitno ocenjeval naslednje elemente: čas izvedbe, usposobljenost izvajalca in ceno revizijskega dne. Iz razpisne dokumentacije po mnenju vlagatelja izhaja, da je naročnik želel, da se delo izvede hitro, zato po vlagateljevem mnenju ponujene hitre izvedbe ni mogoče ocenjevati kot element, ki zbuja dvom v kakovost njegove storitve. V zvezi z usposobljenostjo vlagatelj opozarja, da je zgolj izpolnil zahteve, ki jih je postavil naročnik sam, v fazi ocenjevanja ponudb pa ni dopustno postopati mimo v naprej postavljenih meril in dajati prednost ponudniku, ki je ponudil več, kot je bilo zahtevano. Naročnik je referenčna področja navedel alternativno, zato je nedopustno, da vlagatelju oporeka dejstvo, da ni predložil reference s področja revidiranja informacijskih sistemov IBM. V zvezi s ceno revizijskega dne vlagatelj meni, da bi se moral naročnik (ker gre za storitve s področja informatike) sklicevati na Referenčni cenik storitev združenja za informatiko in telekomunikacije s področja IKT in ne na Smernice za oblikovanje cen revizorskih storitev. Naročnik od vlagatelja tudi ni nikoli zahteval, naj mu pojasni, zakaj se njegova cena revizijskega dne toliko razlikuje od cene po smernicah, kar po vlagateljevem prepričanju kaže na to, da so bili razlogi za zavrnitev njegove ponudbe definirani naknadno, saj bi ga naročnik v nasprotnem primeru že prej vprašal za razloge za ta odstopanja. Po vlagateljevem mnenju je tudi napačno, da se naročnik v dodatni obrazložitvi ves čas sklicuje na izbranega ponudnika, saj je merila določil v naprej in ni pravilno, da primerja izvedbeni čas izbranega ponudnika s časom, ki ga je ponudil vlagatelj, saj ni izkazal, da so osebe, ki jih oba ponujata, ekvivalentne po sposobnostih. Vlagatelj opozarja še, da je delovni čas naročnika 5 delovnih dni tedensko ter da je ob predpostavki, da se storitve izvajajo vsak delovnik, nemogoče razumeti dejstvo, da je naročnik v sklopu I izbranemu ponudniku priznal najvišje število točk za rok izvedbe. Naročnik po vlagateljevem mnenju ni dovolj preveril navedb v ponudbi izbranega ponudnika, saj ta očitno namerava izvajati storitev 40 dni, hkrati pa zagotavlja izvedbeni rok v dolžini 31 delovnih dni. V zvezi s sklopom II vlagatelj naročniku očita kršitev tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, saj naj v dodatni obrazložitvi ne bi navedel razlogov za izločitev njegove ponudbe v tem sklopu. Po vlagateljevem mnenju je napačno tudi naročnikovo pojasnilo, da vlagatelj z neizločitvijo njegove ponudbe za sklop II ne bi prišel v boljši položaj, saj bi v primeru, če bi ostala ponudnika odstopila od ponudbe, še vedno lahko sklenil pogodbo z naročnikom. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, kršil pa naj bi tudi določbo 48. člena ZJN-2, saj naj bi merilo cena utežil le s 40%. Vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, spremeni izpodbijano odločitev in sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povračilo revizijskih stroškov, in sicer v višini 700,00 EUR, za takso, v protivrednosti 900 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 popr.), 67/2008; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za stroške odvetniškega zastopanja, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 17.7.2008, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil potreben čas za izvedbo revizijskih storitev ocenjen ob pripravi letnega poročilo za leto 2008. Pri tem so bile upoštevane strokovne zahteve, to so aktivnosti, ki morajo biti v vsaki fazi revizijskega naloge izvedene. Pri oceni časa je naročnik izhajal iz dosedanjih izkušenj ter kompleksnosti projektov, pomembno pa je bilo tudi dejstvo, da mora revizijski pregled izvesti ustrezno usposobljen in izkušen revizor. Ker je naročnik pri ocenjevanju ponudb ugotovil, da je bila vlagateljeva ponudba neobičajno nizka, je slednjega pozval k obrazložitvi ponudbene cene. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj za izvedbo predmetnih storitev predvidel visoko ceno na dan ter kratek rok izvedbe. Glede na naročnikovo poznavanje predmeta naročila bi v tako kratkem roku izvedbe lahko izvedel naročilo le izvajalec z dobrim poznavanjem področja in ustreznimi izkušnjami, česar pa vlagatelj s svojim pojasnilom ni uspel izkazati. Iz njegove obrazložitve namreč izhaja, da bi 50% izvedbenega časa razpisane storitve izvedle osebe, ki nimajo revizijskih znanj in za katere niso bile dokazane izkušnje na področju revidiranja, 50% pa naj bi izvedla revizorja z ustreznimi nazivi, ki pa nista izurjena na področju predmeta javnega naročila. Iz navedenega razloga vlagatelj pri naročniku ni odpravil dvoma o možnosti izpolnitve predmeta javnega naročila v času in po ponudbeni ceni. Naročnik dalje navaja, da gre pri javnem naročilu za revizijske storitve s področja revidiranja informacijskih sistemov, zaradi česar je bila postavljena tudi zahteva po sodelovanju revizorja informacijskih sistemov. Naročnik na tem mestu citira nekatere določbe Kodeksa poklicne etike revizorja informacijskih sistemov in navaja, da morajo revizorji informacijskih sistemov delovati v skladu s smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, med pristojnosti katerega (skladno z njegovim statutom), sodi tudi opredeljevanje cen revizijskih storitev. Naročnik ugotavlja tudi, da je ravnal v skladu z Zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/2001 in nasl.) in Statuta Slovenskega inštituta za revizijo, ko se je pri presoji ponudb in oblikovanih ocenjenih vrednosti smiselno oprl na smernice Slovenskega inštituta za revizijo, navedbe vlagatelja glede njihove domnevne nepravilne uporabe pa niso utemeljene. Naročnik dalje navaja, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izločitev vlagatelja na podlagi instituta neobičajno nizek ponudbe, navedbe vlagatelja, da mu ni bila dana možnost pojasniti svoje ponudbe, pa niso utemeljene. Glede navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, naročnik navaja, da namerava izbrani ponudnik storitve izvesti z dvema revizorjema, kar posledično pomeni možnost izvedbe 62 revizijskih dni v obdobju od načrtovanega začetka do najvišje točkovanega zaključka storitve. Pri tem izpostavlja tudi, da ni nujno, da se posamezne faze storitev izvajajo na sedežu naročnika ter tako v njegovem delovnem času. Naročnik dalje pojasnjuje, da so se razlogi iz dodatne obrazložitve nanašali na oba sklopa predmetnega javnega naročila, tudi v sklopu II pa vlagatelj ni odpravil naročnikovega dvoma o možnosti izpolnitve storitve glede na ponudbo in sta bila izpolnjena pogoja za uporabo instituta neobičajno nizke ponudbe. Kot naslednje naročnik zatrjuje, da je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ne izkazuje subjektivnega odnosa do celotnega naročila, temveč je dodatno obrazložitev podal na argumentiran in objektiven način, pri celotnem postopku pa je zasledoval temeljna načela javnega naročanja. Glede teže merila "cena" naročnik opozarja na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2A), ki za intelektualne storitve določa, da merilo cene ne sme biti ponderirano z manj kot 40%. Na podlagi navedenih argumentov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

V prilogi dopisa z dne 22.7.2008 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo v celoti (t.j. za oba sklopa predmetnega javnega naročila) izločil, ker naj bi bila ta neobičajno nizka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja v dveh sklopih (ponudniki so skladno z razpisno dokumentacijo svoje ponudbe lahko oddali bodisi za oba, ali pa le za posamezen sklop), in sicer po postopku zbiranja ponudb. Postopek zbiranja ponudb je poseben postopek, ki ga zakon ureja manj podrobno (strogo), kot druge postopke oddaje javnih naročil, ki so jih naročniki zavezani uporabiti pri oddaji javnih naročil z višjimi ocenjenimi vrednosti. Postopek zbiranja ponudb je v ZJN-2 opredeljen kot postopek, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov (28. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V skladu s 1. alineo točke a drugega odstavka 24. člena ZJN-2 naročnik izvede postopek zbiranja ponudb, če je vrednost naročanja blaga enaka ali višja od 10.000 eurov in nižja od 40.000 eurov. V skladu s 95. členom ZJN-2 pa mora naročnik pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.

V obravnavani zadevi je morala Državna revizijska komisija ugotoviti, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v celoti (t.j. za oba sklopa predmetnega javnega naročila) izločil zaradi domnevno neobičajno nizke cene, ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja - zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (95. člen ZJN-2 v povezavi z 9. členom ZJN-2).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku med drugim zatrjuje, da je naročnik merilu cena v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil prenizko težo (t.j. da ga je neustrezno utežil). Iz določil šestega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Upoštevajoč dejstvo, da so bile vlagatelju domnevne kršitve, ki se nanašajo na oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe, znane že s prevzemom razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, slednjih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po poteku roka za oddajo ponudb) ne more več navajati. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb tako ni meritorno obravnavala.

Iz naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da je vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih predmetnega javnega naročila izločil kot neobičajno nizko. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zato, ker je ocenil, da pri oblikovanju slednje ni bil dovolj realno ocenjen potreben čas za izvedbo revizijskih storitev, zaradi česar se je pri naročniku vzbudil dvom o možnosti izvedbe naročila v pričakovanem obsegu in kakovosti. Iz vlagateljeve ponudbe naj bi hkrati izhajala relativno visoka cena revizijskega dne, ki naj bi bila višja od cen na trgu in naj predvsem v sklopu I ne bila usklajena z usposobljenostjo izvajalcev revizijskih storitev.

Državna revizijska komisija izhajajoč iz zgornjega najprej ugotavlja, da v vlagateljevi ponudbi, kot jo je naročnik prejel v sklopu II predmetnega javnega naročila, ni bila ponujena najnižja ponudbena cena, zaradi česar je že samo iz tega razloga naročnikovo sklicevanje na institut t.im. "neobičajno nizke ponudbe", ki ga sicer ureja 49. člen ZJN-2, vprašljivo. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je bila namreč najnižja ponudbena cena v tem sklopu ponujena v ponudbi izbranega ponudnika (ki v sklopu II ponuja ceno 5.350,00 EUR brez DDV) in ne v vlagateljevi ponudbi (ta je ponudil ceno 8.232,00 EUR brez DDV). Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo za skop II obravnaval kot "neobičajno nizko" vkljub dejstvu, da je vlagateljeva ponudbena cena v tem delu kar za 53,87% višja od ponudbene cene v ponudbi izbranega ponudnika. Prav tako je na osnovi pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila mogoče ugotoviti, da naročnik vkljub sklicevanju na institut "neobičajno nizke ponudbe" iz 49. člena ZJN-2 ponudbe izbranega ponudnika za sklop II vkljub bistveno nižji ceni od vlagateljeve v tem smislu sploh ni problematiziral. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je potrebno zaključiti, da je naročnik v sklopu II obe ponudbi obravnaval neenakopravno, s čimer je ravnal diskriminatorno do vlagatelja ter je prekršil načelo enakopravnosti iz 9. člena ZJN-2, ki zahteva, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni neopravičenega razlikovanja.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverjala zakonitost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe v sklopu I predmetnega javnega naročila.

Kot je v tem sklepu že bilo navedeno, iz naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja njegova ocena, da vlagatelj pri oblikovanju svoje ponudbe ni dovolj realno ocenil potrebnega časa za izvedbo revizijskih storitev, zaradi česar se je pri naročniku vzbudil dvom o možnosti izvedbe naročila v pričakovanem obsegu in kakovosti. Iz vlagateljeve ponudbe naj bi hkrati izhajala relativno visoka cena revizijskega dne.

Državna revizijska komisija uvodoma kot brezpredmetno opredeljuje nesoglasje vlagatelja in naročnika, ki se nanaša na višino ponudbene cene, ki jo je vlagatelj ponudil za en revizijski dane, ter na vprašanje na kakšen način in ob upoštevanju katerih cenikov oz. smernic je bila ta oblikovana. V tem sklepu že pojasnjeno dejstvo je namreč, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neobičajno nizko, za takšno odločitev pa naročnikova izvajanja o tem, da je vlagateljeva ponudbena cena za posamezen revizijski dan pravzaprav neobičajno visoka, ne morejo predstavljati upoštevnih argumentov, t.j. argumentov, ki bi objektivno utemeljevali dvom v vlagateljevo zmožnost kvalitetno izvesti predmetno javno naročilo za ponujeno ceno.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se ostali argumenti naročnika, ki jih navaja v prid izločitve vlagateljeve ponudbe, ker naj bi bila ta neobičajno nizka, nanašajo na domnevno sporno oceno časa, ki je po mnenju vlagatelja potreben za izvedbo storitev, ki so predmet javnega naročila, vezano na to pa na usposobljenost vlagatelja za izvedbo teh storitev; naročnik namreč izraža prepričanje, da bi bilo storitve, ki so predmet javnega naročila, v času, ki ga kot potrebnega ocenjuje vlagatelj, mogoče izvesti le, če bi izvajalec dobro poznal področje in imel ustrezne izkušnje, česar pa naj vlagatelj ne bi izkazal.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil različne zahteve, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila. Med strankama ni spora, da vlagatelj te pogoje izpolnjuje, iz česar izhaja njegova sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ob tem gre pojasniti, da naročnik vlagateljeve njegove ponudbe ni izločil, ker ne bi izpolnjevala postavljenih pogojev, temveč iz razloga, ker je ocenil, da je ta neobičajno nizka. Izhajajoč iz navedenega je potrebno pritrditi vlagatelju, ki izpostavlja, da je imel naročnik v fazi oblikovanja razpisne dokumentacije možnost postaviti strožje pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, pojasniti pa gre tudi, da v tej fazi postopka (po oddaji ponudb) naročnik od ponudnikov ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili postavljeni.

Glede domnevne spornosti s strani vlagatelja podane ocene predvidenega časa za izvedbo revizijskih storitev, ki so predmet javnega naročila, Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel svojih pričakovanj ali ocene glede tega, koliko naj bi znašal minimalni potreben čas (število revizijskih dni) za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ob zapisanem pa gre pritrditi vlagatelju, ki izpostavlja, da je naročnik očitno želel, da se storitve izvedejo hitro; iz razpisne dokumentacije je namreč razvidno, da je naročnik v okviru meril za ocenjevanje ponudb predvidel tudi merilo ("rok izvedbe revizijskih storitev"), s katerim je pozitivno vrednotil izvedbo storitev, ki so predmet javnega naročila, v čim krajšem izvedbenem roku. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila navedel, da je pri oblikovanju ocenjene vrednosti naročila ocenil, da znaša primeren čas za izvedbo sklopa I 30 revizijskih dni. Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je vlagatelj v na zahtevo naročnika podanih dodatnih pojasnilih navedel, da znaša ocena potrebnega časa za izvedbo storitev iz sklopa I 10 dni, da je izbrani ponudnik v dodatnih pojasnilih navedel, da znaša ocena potrebnega časa za izvedbo storitev iz istega sklopa 40 dni, ter da je ponudnik Arem, d.o.o., Mesarska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju: Arem, d.o.o.), v svojih pojasnili navedel, da znaša ocena potrebnega časa za izvedbo storitev iz sklopa I 19 dni (iz pojasnil slednjega sicer izhaja ocena, da je za oba sklopa potrebnih "med 20 in 30 človek dni"). Iz navedenega izhaja ugotovitev, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pridobil ponudbe, ki se glede na podane ocene števila dni, v katerih naj bi se izvedele storitve, ki so predmet javnega naročila, od njegove ocene močno razlikujejo. Od naročnikove ocene, da je za sklop I potrebno 30 revizijskih dni, ocena v ponudbi izbranega ponudnika namreč navzgor odstopa za 33,3%, v vlagateljevi ponudbi navzdol za 66,7%, v ponudbi Arem, d.o.o., pa ravno tako navzdol za 36,7%. Kljub takšnim odstopanjem pri vseh prispelih ponudbah je naročnik kot problematično ocenil le odstopanje od njegove ocene potrebnega števila revizijskih dni, kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe, ne pa tudi odstopanj, kot izhajajo iz ostalih prispelih ponudb. Ob zapisanem gre sicer pripomniti, da je tudi v ponudbi ponudnika Arem, d.o.o., ki je naročnik kot navedeno kljub opisanemu odstopanju od njegovih ocen potrebnih revizijskih dni ni izločil, tako kot v vlagateljevi navedenih pet oseb, ki naj bi sodelovale pri izvedbi javnega naročila, od katerih imata dve, tako kot pri vlagatelju, licenco CISA, tri osebe pa so opredeljene kot zunanji izvajalci; v usposobljenost tega ponudnika pa naročnik, za razliko od njegove ocene usposobljenosti vlagatelja, dvomov ne izraža. Pripomniti pa gre tudi, da sta v ponudbi izbranega ponudnika kot sodelujoči pri izvedbi javnega naročila vključeni le dve osebi (pri obeh ostalih ponudnikih je, kot navedeno, vključenih pet oseb), tudi dvoma v zmožnost izvedbe naročila s strani tega ponudnika pa naročnik ne glede na navedeno dejstvo ne izraža.

Zapisanemu gre dodati še ugotovitev, da naročnik med svojimi argumenti za izločitev vlagateljeve ponudbe, ker naj bi bila ta neobičajno nizka, nikjer ne navaja argumentov, iz katerih bi pravzaprav izhajalo, da za s strani vlagatelja ponujeno ceno storitev, ki so predmet sklopa I predmetnega javnega naročila, ne bi bilo mogoče kvalitetno izvesti, kar pa je bistvo instituta neobičajno nizke cene. Kot že navedeno, gredo namreč vsi naročnikovi argumenti v smer izkazovanja domnevno previsoke cenovne postavke enega revizijskega dne v vlagateljevi ponudbi (t.j. v podanih pojasnilih k le-tej) ter v smer vlagateljeve domnevne neustrezne ocene potrebnega časa za izvedbo storitev javnega naročila (zgolj posredno na slednjo navezuje svoje dvome o usposobljenosti vlagatelja), kar pa objektivnih argumentov za dvom v vlagateljevo zmožnosti kvalitetne izvedbe naročila za ponujeno (skupno) ceno ne predstavlja. Tudi sicer pa gre v zvezi z domnevno spornostjo vlagateljeve ocene potrebnega števila revizijskih dni jasno opozoriti, da je naročnik od ponudnikov zahteval prav to, torej oceno potrebnega časa za izvedbo storitev in ne njihove zaveze, da bodo storitve tudi dejansko opravili v toliko revizijskih dneh.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ponudbe za sklop I predmetnega javnega naročila obravnaval neenakopravno, s čimer je ravnal diskriminatorno do vlagatelja ter je prekršil načelo enakopravnosti iz 9. člena ZJN-2, ki zahteva, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni neopravičenega razlikovanja.


Na podlagi ugotovitve, da je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v obeh razpisanih sklopih ravnal nezakonito, in sicer diskriminatorno do vlagatelja ter v neskladju z načelom enakopravnosti iz 9. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 4.7.2008 ugodila in je v celoti razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Izbira izvajalca revizijskih storitev, številka naročila: 43000-DIREKCIJA P-009/08-S", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-12/2008-DI/77 z dne 11.6.2008.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer:
- v višini 700,00 EUR, za takso,
- v protivrednosti 900 točk po Odvetniški tarifi, za stroške odvetniškega zastopanja,
- v višini 2% od zgoraj navedene vrednosti, za materialne stroške,
slednje oboje povečano za 20% DDV.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom v celoti uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila, da mu mora naročnik povrniti naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 700,00 EUR, za takso,
- v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 330,48 EUR, za stroške odvetniškega zastopanja pri pripravi zahtevka za revizijo ter
- v višini 2% od zgoraj navedene protivrednosti (600 točk), povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6,61 EUR, za materialne stroške.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški odvetniškega zastopanja (in posledično materialnimi stroški), saj za priznanje le-tega glede na vrednost spora (vrednost vlagateljeve ponudbe, ki za oba sklopa znaša 18.522,00 EUR brez DDV) podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v skupni višini 1.037,09 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.8.2008


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana,
- Odvetnik Samo Urbanija, Trdinova ulica 5, Ljubljana,
- Interes, d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran