018-101/2008 OBČINA TRŽIČ

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članov Jožefa Kocuvana in Sonje Drozdek šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič - izgradnja čistilne naprave", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja skupne ponudbe SMELT d.d., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče in PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, Tržič (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 8. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 30. 6. 2008 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o oddaji naročila za projekt "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič - izgradnja čistilne naprave", št. 354-32/2007 z dne 18. 6. 2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič - izgradnja čistilne naprave" objavil na portalu javnih naročil dne 18. 4. 2008 pod št. objave JN2890/2008.

Naročnik je dne 18. 6. 2008 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 354-32/2007, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika SGP POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, v skupnem nastopu s partnerjem GH HOLDING d.d., Tivolska 30, Ljubljana.
Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 6. 2008 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila. Vlagatelj je najprej zatrjeval procesne nepravilnosti sprejete odločitve naročnika, ker slednja ne vsebuje razlogov in ker je razloge ugotovila strokovna komisija in ne župan. Vlagatelj je dalje navajal, da je njegova ponudba popolna, saj je predložil ustrezne reference. Vlagatelj je priznal neustreznost reference za ČN Tepanje, po njegovem mnenju pa sta preostali dve referenci za ČN Pazin in ČN Slovenska Bistrica ustrezni. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel podizvajalca Granit d.d., Slovenska Bistrica in Stadij d.o.o., Postojna, ter tudi navedel, katera dela bosta opravljala ter zanju predložil zahtevana potrdila, ki dokazujejo njuno usposobljenost. Kot projektant pa bo nastopala družba Segis d.o.o., Postojna. Referenčno potrdilo za ČN Slovenska Bistrica naj bi v celoti ustrezalo, saj gre za referenco podizvajalca Granit d.d., ki jo je potrdil investitor Občina Slovenska Bistrica, iz vsebine potrdila pa izhaja, da je referenca priznana za projektiranje, gradbeno-obrtniška, instalacijska dela, oprema in avtomatika ter upravljanje v času poskusnega obratovanja, torej za zahtevana "ključna dela". Vlagatelj je zadostil naročnikovi zahtevi, da se izpolnitev pogoja ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oz. glavnega izvajalca in podizvajalcev/projektantov, pri čemer morajo vsi ponudniki oz. glavni izvajalci in podizvajalci/projektanti skupaj zadostiti pogoju 100%. Enako je vlagatelj navajal za ČN Pazin, za katero je predložil referenčno potrdilo podizvajalca Stadij d.o.o., Postojna, ki je bil odgovoren za upravljanje v času poskusnega obratovanja in doseganje mejnih vrednosti na izpustu, izdelal je novo projektno dokumentacijo in v njej spremenil tehnologijo čiščenja odpadnih voda. Vlagatelj je v nadaljevanju nasprotoval odločitvi naročnika, ki mu ni priznal reference za projekt Komunalna čistilna naprava Kranj za odgovornega projektanta, ker za referenčni objekt ni bil izdelan in predan naročniku PGD/PZI projekt. Naročnik je namreč zahteval le navedbo odgovornega projektanta, ne pa npr. odgovornega projektanta projektne dokumentacije faze PGD in PZI. Vlagatelj je zatrjeval tudi kršitev enakopravne obravnave vlagatelja, saj je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo družbe Primorje d.d., Ajdovščina, ugotovil, da tudi slednji ponudbi ne izpolnjujeta referenčnih zahtev. Izbrani ponudnik tako ni imel potrjenih vsaj dveh referenčnih potrdil od investitorja na obr. 5.12, iz katerega mora biti razvidno, da je najmanj načrtoval in dobavljal tehnološko opremo ter izvedel poskusno obratovanje. Izbrani ponudnik ni priložil potrdila investitorja za načrtovanje in projektiranje. Izbrani ponudnik je sicer pojasnil, da je v okviru pogodbenih obveznosti za ČN Murska Sobota in ČN Ljutomer izvedel vsa dela, vključno z načrtovanjem, izgradnjo, dobavo in montažo tehnološke opreme in poskusnim obratovanjem, ter da je v sklopu pogodbe z naročnikom vključil za nekatera dela podizvajalce. Po mnenju vlagatelja ne more zadoščati izjava ponudnika, da je opravil določena dela. Družba Primorje d.d. pa je za dve potrjeni referenci pojasnila, da ni projektirala čistilnih naprav.

Naročnik je dne 11. 7. 2008 sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je pojasnil, da je končno odločitev o izbiri ponudnika veljavno sprejel župan, ki je o taki odločitvi tudi obvestil druge ponudnike. Vlagateljeve navedbe, da odločitev o izbiri ni imela razlogov, pa so po mnenju naročnika pavšalne in neobrazložene. Naročnik je dalje v zvezi z referenco za ČN Pazin navedel, da bo družba Stadij d.o.o., Postojna pri obravnavanem predmetu naročila sodelovala kot podizvajalec za montažo tehnološke opreme na čistilni napravi v skupni ocenjeni vrednosti 4% skupne vrednosti ponudbe. Podizvajalec ne bo opravljal drugih del, ki pomenijo ključno vrsto del; poleg načrtovanja in dobave tehnološke opreme še najmanj poskusnega obratovanja. Zato vlagatelj za poskusno obratovanje ni predložil ustrezne reference. Namen referenčnih potrdil je v tem, da naročnik ugotovi, ali bo naročena dela zaupal ponudniku z ustreznim znanjem in sposobnostmi. Navedeno se ugotovi tako, da ponudnik ali drug sodelujoči v ponudbi predloži ustrezna potrdila za referenčna dela, ki jih bo dejansko izvedel na predmetu naročila. Ni pa mogoče upoštevati ponudnikovih referenc kot tudi ne referenc posameznih izvajalcev za dela, ki jih na posameznem projektu ne bodo opravljali. Zahtevo po izkazu referenc iz zap. št. 14 razpisne dokumentacije je tako treba razlagati tako formalno kot materialno; slednja pomeni, da morajo vsi sodelujoči (ponudnik, podizvajalci, projektanti) v okviru posamezne ponudbe predložiti referenčna potrdila za dela, ki jih bodo na projektu dejansko izvedli. Ker morajo navedeni pogoj sodelujoči skupaj izpolniti 100%, to pomeni, da morajo biti za celoten obseg projekta izkazana ustrezna referenčna potrdila za posamezno ponudbo. Vlagatelju je tako mogoče priznati referenco ČN Pazin le za izvedbo montaže tehnološke opreme na čistilni napravi, zaradi česar vlagatelj ni zadostil izpolnitvi obveznega pogoja do celote. Naročnik je poleg navedenega opravil poizvedbe glede zmogljivosti ČN Pazin in ugotovil, da ne gre za napravo ustrezne velikosti najmanj 10.000 PE. Naročnik je v zvezi z referenco za ČN Slovenska Bistrica ugotovil enako kot za ČN Pazin, saj je referenca dana le za podizvajalca Granit d.d., Slovenska Bistrica, ki bo na konkretnem projektu sodeloval le za delno izvedbo gradbeno obrtniških del na čistilni napravi v skupni ocenjeni vrednosti 26% skupne vrednosti ponudbe. Vlagatelj tako ni izkazal reference za načrtovanje in dobavo tehnološke opreme ter poskusnega obratovanja. Naročnik je dalje v zvezi z neustrezno referenco vlagatelja za odgovornega projektanta (ČN Kranj) pojasnil, da pri slednji čistilni napravi projekt faze PGD/PZI še ni bil izdelan in predan naročniku, ampak je bil izdelan zgolj IDP. Iz zahteve obveznega pogoja pod zap. št. 16 razpisne dokumentacije gramatikalno in logično izhaja, da se kot izpolnitev pogoja lahko upoštevajo le zaključeni projekti. Glede tega se je naročnik tudi izrekel v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, in sicer v odgovoru na vprašanje št. 11, kjer je jasno navedel, da mora biti referenčni projekt zaključen v opredeljenih obdobjih. Glede referenc izbranega ponudnika je naročnik odgovoril, da je le-ta predložil dve veljavni referenčni potrdili, in sicer za ČN Murska Sobota in ČN Ljutomer. Naročnik je v zvezi z referenčnimi potrdili zahteval pojasnilo od izbranega ponudnika, ali je pri navedenih projektih opravil vse ključne vrste del, predvsem pa, ali je pri obeh izvedel tudi poskusno obratovanje. Ponudnik je glede obeh referenc odgovoril, da je v okviru pogodbenih obveznosti izvedel vsa dela, vključno z načrtovanjem, izgradnjo, dobavo tehnološke opreme in poskusnim obratovanjem. Naročnik je navedena pojasnila štel za sprejemljiva, saj je izvedba vseh ključnih del izhajala že iz referenčnega potrdila, iz katerega izhaja, da je bil izbrani ponudnik edini izvajalec obeh referenčnih projektov. Za resničnost take izjave pa ponudnik civilno in kazensko odgovarja. V zvezi z referencami ponudnika Primorje d.d. je naročnik ugotovil, da je predložil tri veljavna referenčna potrdila, in sicer za ČN Ajdovščina, ČN Radovljica in ČN Slovenj Gradec. Naročnik je tudi v tem primeru od ponudnika zahteval pojasnilo, ali je na navedenih projektih opravil vse ključne vrste del. Ponudnik je za ČN Slovenj Gradec kot edini izvajalec izvedel vsa ključna dela. Pri ČN Radovljica in ČN Ajdovščina pa ponudnik sicer ni sam izvedel projektiranja, vendar je naročnik ob nadaljnjem ocenjevanju ponudbe ugotovil, da je bilo za projekt ČN Saleške doline predloženo referenčno potrdilo odgovornega projektanta, ki je redno zaposlen pri ponudniku Primorje d.d. in je zato upošteval navedeno referenco tudi pri ugotavljanju izpolnitve obveznega pogoja pod zap. št. 14 razpisne dokumentacije. Čeprav projekt Saleške doline v tej točki ni naveden kot referenca, ga je treba kot tako obravnavati, saj gre za projekt zadostne velikosti, pri katerem je dela projektiranja izvedel ponudnikov zaposleni.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 7. 2008 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 7. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 7. 2008 podal dodatna pojasnila, ob upoštevanju dejstva, da se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo skliceval na nove dokaze. Vlagatelj je vztrajal, da je podizvajalec Stadij d.o.o. Postojna izvedel vsa ključna dela na referenčnem objektu ČN Pazin, naročnik pa je kot ustrezno dopuščal zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oz. glavnega izvajalca in podizvajalcev/projektantov. Naročnik je glede poizvedb referenčnih potrdil ravnal neenakopravno med vlagateljem in izbranim ponudnikom, saj ni opravil poizvedb pri investitorjih ČN Ljutomer in Murska Sobota. Izbrani ponudnik v referenčnih potrdilih nima potrjenega načrtovanja, zato je takšna referenca neustrezna. Naročnik je vlagatelja neutemeljeno obtožil, da je predložil neresnična in zavajajoča dokazila. Naročnik ni upošteval dejstva, da je v razpisni dokumentaciji zahteval velikost čistilne naprave, medtem ko je na spletni strani podjetja Usluga d.o.o. Pazin navedena zmogljivost čistilne naprave. Vlagatelj je v ta namen predložil potrditev in obrazložitev referenčnega potrdila podjetja Usluga d.o.o. Pazin. Glede reference za ČN Slovenska Bistrica je vlagatelj navajal enako, da je podizvajalec Granit d.d., Slovenska Bistrica izvedel vse ključne vrste del. V zvezi z referenco odgovornega projektanta je vlagatelj pojasnil, da je bil idejni projekt za ČN Kranj izdelan skladno s pogodbo, saj je bil naročen le idejni projekt in kot tak uspešno in pravočasno zaključen. Glede referenc izbranega ponudnika je vlagatelj navajal, da kolikor je bil vodilni partner Pomgrad d.d. izvajalec, to še ne pomeni, da je bil odgovoren tudi za projektiranje oz. načrtovanje. Vlagatelju ni jasno, zakaj naročnik ni opravil poizvedb pri investitorjih referenčnih objektov izbranega ponudnika. Vlagatelj je predložil tudi dokazila, iz katerih je razvidno, da je obe čistilni napravi projektiralo drugo podjetje in ne vodilni partner izbranega ponudnika. Poleg tega bo vodilni partner opravil le 60% vseh del, v preostalem pa partner GH Holding d.o.o., za katerega ni referenc. Glede referenc ponudnika Primorje d.d. je vlagatelj dodal, da ni pomembno pogodbeno razmerje odgovornega projektanta s ponudnikom.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije z vlogo z dne 28. 7. 2008 predložil dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o vodenju postopka predmetnega javnega naročila, razpisno dokumentacijo in predložene ponudbe. Ostale dokazne predloge je zavrnila kot nepotrebne, saj je ocenila, da je z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, zavrnila pa kot nedovoljene vse dokaze, ki se nanašajo na ugotavljanje velikosti oz. zmogljivosti ČN Pazin, saj naročnik te reference ni izločil zaradi neustrezne velikosti oz. zmogljivosti in se vlagatelj o teh razlogih ni mogel opredeliti v zahtevku za revizijo.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel pet pravočasnih ponudb, od katerih sta bili po oceni naročnika popolni le ponudba izbranega ponudnika in ponudba družbe Primorje d.d., Ajdovščina. Preostale ponudbe je naročnik izločil zaradi neizpolnjevanja referenčnih pogojev, kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila z dne 18. 6. 2008.

Ad.1)
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na pravilnost oz. zakonitost izdane odločitve o oddaji naročila.

Skladno s 1. odst. 79. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.

Državna revizijska komisija je ocenila, da je neutemeljena revizijska navedba vlagatelja, da je odločitev o oddaji naročila nezakonita, ker razlogov za odločitev ni ugotovil župan, ampak strokovna komisija. Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 18. 6. 2008, je naročnik o svoji odločitvi na ustrezen način obvestil vlagatelja; na enak način je obvestil tudi ostale ponudnike. Obvestilo je podpisal zakoniti zastopnik naročnika, to je župan mag. Borut Sajovic. Z navedenim je naročnik zadostil formalnim pogojem obveščanja iz 1. odst. 79. člena ZJN-2. Pri tem dejstvo, da se v obrazložitvi naročnik sklicuje na razloge, ki jih je v postopku ugotovila komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb, ne vpliva na morebitno nezakonito postopanje, saj je župan ugotovljene razloge komisije sprejel kot razlog za svojo odločitev, in o svoji odločitvi z obvestilom, ki ga je podpisal, tudi obvestil vse ponudnike.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da sporna odločitev nima razlogov, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in napačno uporabljeno materialno pravo, oz. da odločitev tega sploh nima. Prav tako naj iz odločitve ne bi bilo razvidno, da je ponudba vlagatelja nepopolna v smislu določil ZJN-2. V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (3. odst. 79. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjimi revizijskimi navedbami ob upoštevanju določbe 3. odst. 79. člena ZJN-2 ugotovila, da bi vlagatelj, kolikor je menil, da odločitev ni (zadosti) obrazložena, lahko še pred vložitvijo zahtevka za revizijo od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, česar pa v obravnavanem primeru ni storil. Zaradi navedenega se po mnenju Državne revizijske komisije vlagatelj ne more šele v revizijskem postopku sklicevati na takšne razloge in je potrebno revizijske navedbe v tem delu že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljene.

Ad.2)
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju zaradi priznanja aktivne legitimacije v postopku obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil zaradi neizpolnjevanja pogojev v delu izpolnjevanja tehnične sposobnosti (reference).

Skladno s 1. odst. 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ob upoštevanju 16. točke 1. odst. 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna; po 19. točki je nepravilna ponudba tudi tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Po 1. odst. 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odst. tega člena. Skladno s 3. odst. 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odst. tega člena. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (prva alineja a) točke 2. odst. 45. člena ZJN-2).

Naročnik je v obravnavanem postopku javnega naročanja tehnično sposobnost kot obvezni pogoj določil v razpisni dokumentaciji, v podpoglavju 1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Na str. 38. razpisne dokumentacije je kot pogoj pod zap. št. 14 naročnik v stolpcu "pogoj" zapisal: "Da je ponudnik v zadnjih petih (5) letih izgradil (kar pomeni izvedbo ključne vrste del, tj. najmanj načrtovanje in dobava tehnološke opreme in poskusno obratovanje) vsaj dve (2) čistilni napravi, od katerih je vsaj ena (1) čistilna naprava za vsaj 15.000 PE in vsaj ena (1) čistilna naprava za vsaj 10.000 PE in imata obe čistilni napravi uporabno dovoljenje." Kot dokumenti, s katerimi ponudnik dokaže izpolnjevanje navedenega pogoja, je naročnik v tretjem stolpcu navedel: "Obrazec 5.11: Reference ponudnika kot izvajalca, Obrazec 5.12: Referenčna potrdila ponudnika, izdana s strani investitorjev v smislu vsebine, razvidne iz Poglavja 5 razpisne dokumentacije, Kopija uporabnega dovoljenja. Naročnik je v zadnjem stolpcu glede izpolnjevanja pogoja še zapisal: "Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oz. glavnega izvajalca in podizvajalcev/projektantov, pri čemer morajo vsi ponudniki oz. glavni izvajalec in podizvajalci/ projektanti skupaj pogoju zadostiti 100%."

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj za izpolnitev gornjega pogoja navedel tri referenčne projekte, in sicer za ČN Tepanje, ČN Pazin in ČN Slovenska Bistrica.

Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 18. 6. 2008 v zvezi z zgoraj citiranim pogojem pri ponudbi vlagatelja navedel:
- da je vlagatelj predložil referenčno potrdilo za projekt ČN Tepanje, katere kapaciteta je 1.000 PE, torej manj od zahtevanih 10.000 PE oz. 15.000 PE;
- da vlagatelj pri projektu za ČN Pazin in ČN Slovenska Bistrica ni izvedel vseh ključnih vrst del, ki jih je določil naročnik, tj. najmanj načrtovanje in dobava tehnološke opreme in poskusno obratovanje.

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno, da projekt ČN Tepanje zaradi neustrezne zmogljivosti 1.000 PE ne izpolnjuje zahtevanih pogojev v razpisni dokumentaciji, zato se Državna revizijska komisija glede slednjega projekta ni spuščala v meritorno presojo.

Dalje je Državna revizijska komisija kot nesporno ugotovila, da je vlagatelj za projekt ČN Pazin in ČN Slovenska Bistrica predložil sicer formalno ustrezna referenčna potrdila investitorjev, iz katerih izhaja, da je referenčne posle za ČN Slovenska Bistrica opravila družba Granit d.d., Slovenska Bistrica in za ČN Pazin družba Stadij d.o.o., Postojna. Obe družbi v obravnavanem primeru nastopata kot podizvajalca, kar izhaja iz Seznama podizvajalcev nad 10% ponudbene vrednosti ter podizvajalcev, ki sicer prevzemajo dela v vrednosti pod 10%, vendar se pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik oz. skupina ponudnikov nanje sklicuje (Obrazec 5.7). Granit d.d. bi nastopal v 26% deležu pri delni izvedbi gradbeno-obrtniških del na čistilni napravi, Stadij d.o.o. pa v 4% deležu pri montaži tehnološke opreme na čistilni napravi. Naročnik je v postopku oddaje naročila zaradi razjasnitve neskladja med vsebino referenčnega potrdila in uporabnim dovoljenjem za oba projekta zaprosil vlagatelja za ustrezna pojasnila in dokazila, ki jih je vlagatelj podal dne 9. 6. 2008.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v referenčna potrdila, uporabna dovoljenja in pojasnila vlagatelja ugotovila, da referenčna projekta za ČN Slovenska Bistrica in ČN Pazin ne ustrezata zahtevanim pogojem. Ni sporno, da vlagatelj ne bi smel uveljavljati reference tudi za podizvajalce, kot je to naročnik predvidel v pogojih, ko je določil, da se zadostitev pogoju ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oz. glavnega izvajalca in podizvajalcev/projektantov, pri čemer morajo vsi ponudniki oz. glavni izvajalec in podizvajalci/ projektanti skupaj pogoju zadostiti 100%. Ker je vlagatelj v obravnavanem primeru uveljavljal referenco za vse vrste ključnih del z enim podizvajalcem, bi v takšnem primeru moral najprej izkazati, da je ta podizvajalec v celoti izvedel vse ključne vrste del pri referenčnem projektu, to pomeni, da je sam izvedel načrtovanje, dobavo tehnološke opreme in poskusno obratovanje referenčne čistilne naprave. Naročnik namreč v pogojih ni dopustil, da bi ponudnik referenčni objekt lahko izgradil v partnerstvu ali s podizvajalci ali kot podizvajalec, ipd., ampak je navedel zgolj, "da je ponudnik v zadnjih petih letih izgradilâ??". Kolikor bi vlagatelj izpolnil ta pogoj, pa bi se dalje presojalo, kolikšen vpliv glede na postavljeno možnost zbira zadostitve pogoja, ima dejstvo, da ta podizvajalec (ki je sicer v celoti izvedel referenčna dela) sodeluje pri konkretnem javnem naročilu le v določenem deležu in le pri določenih delih. Zato je Državna revizijska komisija morala najprej ugotoviti, ali je podizvajalec dejansko izvedel vse ključne vrste del pri konkretnem referenčnem projektu.

Iz uporabnega dovoljenja za ČN Slovenska Bistrica z dne 16. 2. 2006 izhaja, da je projekt za izvedbo in projekt izvedenih del izdelal AWTS d.o.o., Ljubljana; gradbena dela pa so izvajali Granit d.d., Slovenska Bistrica, Ginzler Stahl und Anlagenbau, Amstetten, Avstrija in DGI Tehnologies, Ruprechtshofen, Avstrija. Slednje je potrdil tudi vlagatelj v pojasnilu, v katerem je navajal, da je podizvajalec Granit d.d. kot vodilni partner projekt izvedel skupaj s še dvema konzorcijalnima partnerjema; tako je družba Ginzler Stahl und Anlagenbau, Amstetten, izvedla dobavo in montažo strojno tehnološke opreme in strojnih instalacij ter poskusno obratovanje, družba DGI Tehnologies, Ruprechtshofen pa dobavo in montažo elektro opreme in elektro instalacij. Projektiranje je izvedla družba AWTS d.o.o., Ljubljana, kot podizvajalec. Vse navedeno potrjuje tudi priložena pogodbena dokumentacija k pojasnilu vlagatelja.

Državna revizijska komisija je iz slednjih dokumentov ugotovila, da Granit d.d. ni v celoti izvedel vseh ključnih vrst del pri referenčnem objektu, ampak skupaj z ostalimi partnerji v skupini partnerjev, projektiranje pa je izvedel s podizvajalcem. Zato je Državna revizijska komisija zaključila, da predložena referenca za ČN Slovenska Bistrica že iz tega razloga ni ustrezna, saj Granit d.d. (katerega je vlagatelj prijavil kot podizvajalca v obravnavanem javnem naročilu), ni izvedel vseh ključnih vrst del na referenčnem objektu, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji in mu zato ni mogoče priznati reference za vse ključne vrste del.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je neustrezna referenca za ČN Slovenska Bistrica, med strankama pa ni sporno, da je neustrezna tudi referenca za ČN Tepanje, v nadaljevanju ni bila potrebna presoja reference za ČN Pazin, saj vlagatelj tudi v primeru ustreznosti le-te ne bi več izpolnjeval tehničnega pogoja pod zap. št. 14, da je izgradil vsaj dve čistilni napravi in je njegova ponudba že iz tega razloga nepravilna. Prav tako Državna revizijska komisija ni meritorno presojala revizijskih navedb, povezanih z referenco odgovornega projektanta, saj presoja le-teh ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku. Ker ponudba vlagatelja ni izpolnila pogoja po 45. členu ZJN-2, je potrebno pritrditi ugotovitvi naročnika, da je vlagateljeva ponudba ob upoštevanju 19. točke 1. odst. 2. člena ZJN-2 nepravilna, posledično pa nepopolna. Ker je naročnikova dolžnost po 1. odst. 80. člena ZJN-2 izločiti nepopolne ponudbe, slednji pa je tako tudi ravnal, je Državna revizijska komisija revizijske navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Ad.3)
Državna revizijska komisija ob ugotovitvah iz točke Ad.2) obrazložitve tega sklepa vlagatelju načeloma ne bi priznala aktivne legitimacije glede preostalega dela zahtevka za revizijo, v katerem izpodbija popolnost preostalih dveh ponudb, to je ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe družbe Primorje d.d., Ajdovščina. Vendar pa je bilo potrebno upoštevati, da je vlagatelj v tem delu zatrjeval, da je naročnik ravnal neenakopravno, ker naj bi upošteval referenčna potrdila slednjih dveh ponudb (zahtevana pod zap. št. 14 razpisne dokumentacije), kljub dejstvu, da so potrdila neustrezna. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi ta predstavlja svoje argumente, iz katerih po vsebini izhajajo navedbe glede naročnikove neenakopravne obravnave vlagatelja v primerjavi z izbranim ponudnikom in ponudnikom Primorje d.d., Ajdovščina. V primeru ugotovitve enake neustreznosti referenc tudi v drugih ponudbah bi namreč moral naročnik do vseh ponudnikov ravnati enako (ustrezno enaka oziroma ustrezno različna uporaba institutov po ZJN-2). Državna revizijska komisija je torej revizijske navedbe vlagatelja presojala z namenom ugotoviti, ali je naročnik spoštoval načelo enakopravnosti (8. člen ZJN-2), skladno s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Vlagatelj je v zvezi z referencami izbranega ponudnika zatrjeval, da slednji nima potrjenih vsaj dveh referenčnih potrdil od investitorja (obr. 5.12), iz katerih mora biti razvidno, da je izvedel najmanj načrtovanje in dobavo tehnološke opreme ter poskusno obratovanje. Investitor tako pri ČN Murska Sobota kot ČN Ljutomer naj ne bi potrdil načrtovanje oz. projektiranje, ampak je naročnik glede tega upošteval le pojasnilo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je slednji navedel tri referenčne projekte, in sicer za ČN Murska Sobota, ČN Ljutomer in rekonstrukcijo mesno predelovalnega obrata Mele s pripadajočo čistilno napravo. Kot izhaja iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo z dne 11. 7. 2008, je naročnik pri oceni kot ustrezne upošteval le reference za ČN Murska Sobota in ČN Ljutomer, zato se je Državna revizijska komisija v nadaljevanju opredelila le do slednjih.

Kot izhaja iz referenčnega potrdila za ČN Murska Sobota (Obrazec 5.12), je pod rubriko "dela, za katera je bil izvajalec odgovoren", navedeno le "izvedba vseh gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del in dobava ter montaža strojne in tehnološke opreme". Nesporno je ugotoviti, da referenčno potrdilo ne vsebuje potrjene izvedbe vseh ključnih vrst del, in sicer manjka projektiranje in izvedba poskusnega obratovanja, kar izhaja tudi iz naročnikovega poziva izbranemu ponudniku z dne 3. 6. 2008, da natančneje pojasni oz. dopolni manjkajoče vrste del. Dalje je iz odgovora izbranega ponudnika z dne 4. 6. 2008 razvidno, da je izbrani ponudnik pojasnil, da je z naročnikom Petrol d.d. sklenil pogodbo za projektiranje in izgradnjo ČN Murska Sobota, da je v okviru pogodbenih obveznosti izvedel vsa dela, vključno z načrtovanjem, izgradnjo, dobavo tehnološke opreme in poskusnim obratovanjem, ter da je v sklopu pogodbe z naročnikom za izvedbo nekaterih del vključil podizvajalce oz. kooperantska podjetja.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju, da referenčno potrdilo za ČN Murska Sobota ne ustreza naročnikovi zahtevi, da bi potrjevalo izvedbo vseh vrst ključnih del, ampak zgolj izvedbo vseh gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del in dobavo ter montažo strojne in tehnološke opreme. Vlagatelj slednje pomanjkljivosti ni mogel sanirati z lastno izjavo oz. pojasnilom, saj je naročnik kot ustrezna dokazila pri tej zahtevi predvidel le Obrazec 5.11: Reference ponudnika kot izvajalca, Obrazec 5.12: Referenčna potrdila ponudnika, izdana s strani investitorjev v smislu vsebine, razvidne iz Poglavja 5 razpisne dokumentacije in kopijo uporabnega dovoljenja. Zgolj dejstvo, na katerega se opira naročnik, da je iz referenčnega potrdila razvidno, da je bil izbrani ponudnik edini izvajalec referenčnega projekta, še ne pomeni nujno, da je tudi izvedel projektiranje in poskusno obratovanje. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila neustreznost referenčnega potrdila za ČN Murska Sobota, v nadaljevanju ni presojala reference za ČN Ljutomer, saj izbrani ponudnik tudi v primeru ustreznosti le-te ne bi več izpolnjeval (oz. dokazal izpolnjevanja) tehničnega pogoja na način, kot ga je naročnik zahteval pod zap. št. 14. Ker ponudba izbranega ponudnika zaradi neustreznega dokazila ni izpolnila pogoja po 45. členu ZJN-2 in je nepravilna, je Državna revizijska komisija zaključila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja v tem delu ugoditi in iz tega razloga razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Naročnik bi namreč moral ravnati enakopravno kot pri ponudbi vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika prav tako skladno s 1. odst. 80. člena ZJN-2 izločiti kot nepopolno.

Državna revizijska komisija je ne glede na zgoraj podani zaključek, da je potrebno razveljaviti odločitev naročnika o oddaji naročila, zaradi zatrjevane kršitve načela enakopravnosti v nadaljevanju presodila še popolnost ponudbe ponudnika Primorje d.d., Ajdovščina, za katero je naročnik prav tako ugotovil, da naj bi bila popolna. Vlagatelj je zatrjeval, da slednji ponudnik, razen za referenco ČN Slovenj Gradec, na obr. 5.12 ni pojasnil, da je projektiral čistilne naprave.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo ponudnika Primorje d.d., Ajdovščina ugotovila, da je slednji navajal tri referenčne projekte, in sicer za ČN Slovenj Gradec, ČN Radovljica in ČN Ajdovščina. Ker je med naročnikom in vlagateljem nesporno, da je referenca za ČN Slovenj Gradec ustrezna, je Državna revizijska komisija presodila le ustreznost preostalih dveh referenc.

Iz referenčnega potrdila (Obrazec 5.12) za ČN Radovljica izhaja, da je pod rubriko "dela, za katera je bil izvajalec odgovoren", navedeno le "GOI dela". Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 11. 7. 2008 priznal, da ponudnik ni sam izvedel projektiranja, kar izhaja tudi iz uporabnega dovoljenja in pojasnila ponudnika z dne 6. 6. 2008. Povsem enako je ugotoviti za referenco ČN Ajdovščina. Naročnik iz navedenih razlogov tudi ni upošteval slednji referenci kot ustrezni, kar nedvomno izhaja iz njegovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Že iz tega razloga je po mnenju Državne revizijske komisije mogoče ugotoviti, da ponudnik Primorje d.d., Ajdovščina ni izpolnil zahtevanega pogoja pod zap. št. 14 razpisne dokumentacije in je tudi njegovo ponudbo označiti za nepravilno, posledično pa nepopolno. Povsem neustrezno in neskladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije pa je bilo naročnikovo nadaljnje ravnanje, ko je ne glede na ugotovljeno neustreznost referenc samovoljno priznal ponudniku v tem delu referenčno potrdilo pod zap. št. 16 za odgovornega projektanta Bogomirja Ipavca za projekt ČN Saleške doline, ker naj bi bil slednji redno zaposlen pri ponudniku. Ponudnik ni navajal te reference v okviru pogoja pod zap. št. 14 in zato naročnik te reference ne bi smel v nobenem primeru upoštevati pri tem pogoju. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na str. 28 zapisal, da morajo ponudniki dokazati, da izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji in potrditi svojo sposobnost z zahtevanimi dokumenti, in ni nikjer predvidel, da lahko naročnik samovoljno upošteva tudi dokazila, ki jih ponudnik uveljavlja pri drugem pogoju. Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem ocenila, da je naročnik ravnal neenakopravno tudi med vlagateljem in ponudnikom Primorje d.d., Ajdovščina, zato je potrebno razveljaviti odločitev o oddaji naročila tudi iz razlogov, ker slednja temelji na neenakopravni obravnavi in napačnih zaključkih.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN pravovarstvenemu predlogu vlagatelja v zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 30. 6. 2008 ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o oddaji naročila za projekt "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v Občini Tržič - izgradnja čistilne naprave", št. 354-32/2007 z dne 18. 6. 2008.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Odločitev o stroških temelji na 3. odst. 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v postopku priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer: 5.000,00 EUR za plačano takso za revizijo, katere mu je Državna revizijska komisija glede na uspeh v celoti priznala in odločila, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6. 8. 2008


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, Tržič
- SMELT d.d., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče
- PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna
- SGP POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota
- GH HOLDING d.d., Tivolska 30, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran