018-104/2008 Inštitut za varovanje zdravja RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata, članice Vide Kostanjevec in članice mag. Nataše Jeršič kot članici senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "zavarovalniške storitve", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.8.2008

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o izidu javnega naročila, št. 800-037-43/08, z dne 12.6.2008.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.5.2008 sprejel sklep št. 800-37-43/2008 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb. Naročnik je dne 12.6.2008 sprejel odločitev o izidu javnega naročila (št. 800-37-43/2008-8 ), in sicer da se predmetno javno naročilo odda Zavarovalnici Triglav, Območna enota Ljubljana, Verovškova 60a, Ljubljana ( v nadaljevanju izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 7.7.2008 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Naročnik je kot razlog neizbire navedel oddajo ponudbe v variantah, česar pa po vlagateljevih trditvah ni bilo v povabilu k oddaji ponudbe nikjer izrecno izključeno. Celotna razpisna dokumentacija po vlagateljevih navedbah za požarno zavarovanje narekuje dva različna izračuna premij glede na obseg vključenih rizikov. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju lahko iz ponudbe eksaktno primerjal izračune zavarovalnih premij za požarno zavarovanje med vlagateljevo ponudbo in ostalimi ponudniki, saj sta bila tako izračuna kot vključeni riziki opisana v omenjenem pojasnilu k izračunu. Vlagatelj ocenjuje, da je bila le takšna ponudba korektna, glede na dva različna obsega zavarovalnih kritij. Po vlagateljevih navedbah je šlo za nejasnost povpraševanja, saj je oblika in vsebina naročnikovega obrazca za ponudbeno premijo v nasprotju s povpraševanjem. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se po ponovnem preverjanju pravilnost postopka oddaje javnega naročil sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika spremeni tako, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oziroma podrejeno, da se postopek o oddaji javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 14.7.2008, zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da ne more slediti vlagateljevemu zahtevku za revizijo. Določba 38. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik določi, da bo upošteval variantne ponudbe, vendar so slednje dopustne le v primeru izbire merila "najugodnejše ponudbe". Naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni dopustil variantnih ponudb, saj je kot merilo za izbiro določil "najugodnejšo ceno", zaradi česar variantne ponudbe niti ni mogoče dopustiti. Po naročnikovih navedbah je obrazec "ponudba za zavarovalniške storitve" pripravljena le za eno ponudbo za posamezen sklop, ne pa za variantne ponudbe. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnikov omenjeni obrazec v nasprotju s povpraševanjem, bi moral v zvezi s tem že prej vložiti zahtevek za revizijo. Naročnik navaja, da je vlagatelj za sklop ena v svoji ponudbi predvidel dve varianti, in sicer varianto za sklop 1a in sklop 1b. Naročnik v nadaljevanju tudi navaja, da v obravnavanem primeru ni podana aktivna legitimacija za vložitev zahtevka, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.7.2008, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom z dne 22.7.2008, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije dne 28.7.2008 dopolnil dokumentacijo o predmetnem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala, ali je vlagatelj v obravnavanem sporu izkazal aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka, ali ne. Namreč določba 1. odstavka 9. čelna ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V zvezi s tem Državna revizijska komisija zavrača naročnikova navajanja, da vlagatelj v obravnavanem primeru nima aktivne legitimacije, ker ni izkazal možnost nastanka škode. Državna revizijska komisija meni drugače, in sicer, da ima vsak ponudnik v postopku oddaje revizije postopka oddaje javnega naročila pravico do pravnega varstva zoper naročnikovo oceno in odločitev o oddani ponudbi. Kajti v primeru ugotovitve, da je bila naročnikova odločitev o izločitvi ponudnikove ponudbe nepravilna, lahko ponudniku zagotovo nastane škoda, saj to pomeni, da naročnik takšne ponudbe ni obravnaval, ni je primerjal z ostalimi ponudbami, kar pa lahko posledično vplivala tudi na končno odločitev o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe v zvezi s kršitvami predmetnega postopka oddaje javnega naročila.


V obravnavanem primeru je med strankami sporno, ali je dopustno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo iz postopka ocenjevanja izločil kot nepopolno.

Variantne ponudbe ureja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju ZJN-2) v 38. členu, ki pravi, če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki (prvi odstavek). Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati (drugi odstavek). Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev (tretji odstavek).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni nikjer izrecno navedel, da variantno ponudbo dopušča, na drugi strani pa takšne možnost tudi ni izrecno izključil. Načeloma velja, da če naročnik izrecno ne dovoli variantnih ponudb, te tudi niso dovoljene. Vendar pa če ponudnik predloži ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove zahteve (in je v tem delu popolna), ob tem pa še variantni del ponudbe, kar ni dovoljeno, se variantni del seveda ne upošteva. Če pa je v preostalem delu ponudba popolna, ni razloga za njeno izločitev (dr. Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju s komentarjem, GV Založba, 2007, str. 239).
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obravnavnem primeru ni preveril, če vlagateljeva ponudba v preostalem delu ponudbe izpolnjuje naročnikove zahteve, marveč jo je izločil zgolj na podlagi dejstva, da je podana varianta ponudba. Državna revizijska komisija takšnega preizkusa oziroma ocene (ali vlagatelja ponudba v predmetnem postopku v preostalem delu izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije) namesto naročnika ne more opraviti, saj ima zgolj kasatorična pooblastila, poleg tega pa bi lahko vlagatelj s takšno oceno Državne revizijske komisije (oziroma z odločitvijo instančnega organa) izgubil možnost nadaljnjega pravnega sredstva. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. V preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnila.
Kajti Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo zahtevo, da se mu odda predmetno javno naročilo, vlagatelja opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Kar pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Navedeno pomeni, da Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika (Mužina, Aleksij: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin 2002, str. 309).


Vlagatelj ni zahteval povrnitev stroškov, zaradi česar Državna revizijska komisija o tem ni odločala.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 8.8.2008.


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor;
- Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana
- Zavarovalnica Triglav, Območna enota Ljubljana, Verovškova 60a, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran