Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-094/2008 Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o.

    Številka: 018-094/2008-7
    Datum sprejema: 4. 8. 2008

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvedbo gradbenih del pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagateljev Hidrotehnik, d. d., Slovenčeva cesta 97, Ljubljana in Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, ki ju zastopa odvetnica Velena Lokar - škerget, Rožna dolina, cesta IV/32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, Ljubljana in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 8. 2008 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o (ne)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz "2. odločitve o priznanju sposobnosti" št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 13. 5. 2008 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 13. 5. 2008, v celoti.

    2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 11.666,17 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 19. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. PI-03/07 in JN 6 G/07.

    Naročnik je objavil obvestilo o naročilu v Uradnem listu RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007, pod številko objave Ob-10548/07, kot tudi Uradnem listu Evropske unije z dne 11. 4. 2007, pod številko objave 2007/S 70-086263.

    Naročnik je 26. 7. 2007 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 ter s posamičnimi obvestili o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, obvestil sodelujoče gospodarske subjekte, da je sposobnost priznal posameznim prijaviteljem. Naročnik je vlagatelju priznal sposobnost.

    Zoper naročnikovo odločitev o (ne)priznanju sposobnosti je pet vlagateljev vložilo zahtevek za revizijo. Naročnik je enemu zahtevku za revizijo ugodil, štiri zahtevke za revizijo pa je zavrnil kot neutemeljene. Trije vlagatelji, katerih zahtevke za revizijo je naročnik zavrnil, so zahtevali nadaljevanje postopka revizijo pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je 28. 12. 2007 sprejela sklep št. 018-245/2007-23, s katerim je enemu zahtevku za revizijo delno ugodila, dvema zahtevkoma za revizijo pa v celoti. Z odločitvijo Državne revizijske komisije se je postopek oddaje naročila pri naročniku vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o (ne)priznanju sposobnosti [v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS)].

    Naročnik je 13. 5. 2008 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta "2. odločitev o priznanju sposobnosti", da sposobnost prizna štirim prijaviteljem. Med njimi vlagatelja ni več.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 5. 2008, s katerim "primarno predlagata, da se jima sposobnost prizna, podrejeno pa, da se razveljavi odločitev o ne/priznanju sposobnosti z dne 13.05.2008 in posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti za prijavitelje, navedene v nadaljevanju tega zahtevka oziroma da se odločitev razveljavi v celoti ter da se vlagateljema povrnejo stroški, nastali z revizijo, kot so priglašeni". Vlagatelj se v zahtevku za revizijo med drugim dotika svojega zavarovanja in navaja, da ni sporno, da razpolaga z zahtevanim zavarovanjem, saj je zavarovalnica obstoj zavarovanja potrdila, zatrjuje, da nobeden izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, glede na predložena dokazila ni izkazal obstoja zahtevanega zavarovanja, nato pojasnjuje pomen zavarovanja še skozi določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 - UPB1; v nadaljevanju: OZ) in navaja, v čem (zavarovanje, reference, kadrovska struktura, registracija za zahtevano dejavnost) so neskladne prijave prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ga ja naročnik diskriminatorno obravnaval in da je drugim prijaviteljem dajal nedopustno prednost.

    Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008 zavrgel, zavrgel pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Vlagatelj je 12. 6. 2008 vložil (med drugim) pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-083/2008-7 z dne 20. 6. 2008 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila, naj o zahtevku za revizijo odloča skladno s 16. členom ZRPJN.

    Naročnik je 7. 7. 2008 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" zavrnil. Naročnik navaja, da je tri prijavitelje pozval k dopolnitvi prijav, ki so tudi pravočasno predložili dopolnitve, vendar je po pregledu dopolnitev ugotovil, da je le ena dopolnitev ustrezna. Naročnik nadalje navaja, da je po prejemu sklepa št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 vrnil postopek v fazo pregleda in dopolnitev prijav, vlagateljevo prijavo pa je izločil, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Naročnik se je pri svoji odločitvi oprl na odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik nadalje navaja, da pri izdaji nove odločitve o (ne)priznanju sposobnosti ni upošteval vlagateljeve dopolnitve, ampak je upošteval izjavo, ki jo je vlagatelj predložil v prijavo, iz nje pa izhaja, da vlagatelj nima sklenjenega zavarovanja. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi revizijske navedbe glede nepopolnosti prijav drugih prijaviteljev.

    Vlagateljeva pooblaščenka je odločitev o zahtevku za revizijo prejela 9. 7. 2008 (razvidno iz poštne povratnice, ki jo naročnik hrani v spisu).

    Z vlogo "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 10. 7. 2008 je vlagatelj obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 4001-PI-03/07-557 z dne 14. 7. 2008 in 15. 7. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je že presojala skladnost naročnikovih ravnanj v postopku oddaje obravnavanega naročila. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 (upoštevajoč meje zahtevkov za revizijo âˆ" drugi odstavek 19. člena ZRPJN) deloma ali v celoti ugodila primarnim predlogom treh tedanjih vlagateljev in (kot rezultat izvedenega postopka revizije) razveljavila odločitev o (ne)priznanju sposobnosti, kot je izhajala iz "odločitve o priznanju sposobnosti" št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, v celoti. S tem ravnanjem Državne revizijske komisije se je postopek pri naročniku vrnil v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS, torej v fazo pred sprejemom razveljavljene odločitve. Kot tudi izhaja iz opisa postopka, Državna revizijska komisija ni razveljavila tudi naročnikovih ravnanj v zvezi s pozivi k dopolnitvi prijav št. 4001-PI-03-07/557, vsi z dne 19. 2. 2008.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v "2. odločitev o priznanju sposobnosti" št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 13. 5. 2008 in obvestili o priznanju sposobnosti z dne 13. 5. 2008, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik vlagateljevo prijavo izločil, ker "ni bila popolna iz razlogov, ki so navedeni v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 dne 28.12.2007". Naročnik teh razlogov sicer ni specificiral, vendar je Državna revizijska komisija izhajala iz tega, da je naročnik uveljavljal tiste razloge, ki jih je Državna revizijska komisija uporabila pri utemeljitvi svoje ugotovitve, da je "naročnik v postopku javnega naročanja kršil enakopravno obravnavo prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS), saj je naročnik enaka dejanska stanja obravnaval različno oziroma je različna dejanska stanja obravnaval enako, posledično pa je napačno apliciral uporabo posameznih institutov ZJNVETPS (82. in 84. člen ZJNVETPS)", s čimer je pritrdila tistim revizijskim navedbam dveh vlagateljev v prejšnjem postopku revizije, s katerimi sta utemeljevala, da je naročnik kršil ZJNVETPS (enakopravna obravnava prijaviteljev), ko je nekaterim prijaviteljem priznal predložena dokazila glede zavarovanja (točka 3.2.6 razpisne dokumentacije) kot ustrezna in tako štel, da izpolnjujejo ta pogoj, čeprav za tako ravnanje ni imel podlage. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 naročnikova ravnanja z vlagateljevo prijavo presojala le v obsegu ugotavljanja dokazovanja pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, in sicer kot podlago za ugotavljanje kršitve načela enakopravne obravnave prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS). Zato je Državna revizijska komisija skladnost naročnikovega ravnanja z vlagateljevo prijavo [pri sprejemu nove odločitve o (ne)priznanju sposobnosti] presojala v enakem obsegu (torej le glede vprašanja dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije).

    Tak zaključek Državne revizijske komisije sovpada z naročnikovo argumentacijo iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 7. 7. 2008, saj je naročnik pojasnil, da je po vrnitvi postopka v fazo pregleda in dopolnitve prijav "svojo odločitev oprl na sklep Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 (stran 23) v naslednjem delu:
    ''Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni imel podlage za poziv na dopolnitev prijave (v delu, ki se nanaša na izkazovanje zavarovanja za zahtevano kritje), ki sta jo predložila skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje, s tem pa se je mogoče strinjati s prvim vlagateljem, da "sta tudi navedena kandidata predložila enake listine in dokazila kot vlagatelj" (po vsebini enaka dokazila). V tem delu Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik ravnal v neskladju z načelom enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS v povezavi z 82. členom ZJNVETPS), saj je enaka dejanska stanja in vsebinsko enaka dokazila (v delu, ki se nanaša na zavarovanja za sporno kritje) obravnaval različno, s tem pa je enemu izmed prijaviteljev omogočil pridobitev nedopustnih prednosti. Tako naročnikovo ravnanje zato terja sankcijo.''
    Naročnik pri ponovnem pregledu tako ni upošteval nedopustne dopolnitve prijave vlagatelja in je svojo 2. odločitev o priznanju sposobnosti z dne 13.05.2008 oprl le na prijavo vlagatelja št. 108/07-B z dne 06.06.2007, iz katere v prilogi 10 (2. fascikel) izhaja, da bo vlagatelj uredil zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, šele v primeru pridobitve posla (izjava vlagatelja). Z izjavo vlagatelj sam jasno izkazuje, da zahtevanega zavarovanja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije (stran 16) nima sklenjenega."

    Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, je naročnik v točki 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) določil:
    "Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
    - vsak sodelujoč v skupni ponudbi: â?? 3.2.6, â??
    â??",
    v točki 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) pa:
    "Potencialni kandidat mora imeti ves čas svojega poslovanja urejena naslednja zavarovanja:
    - zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam (skladno s 33. členom ZGO-1);
    - zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem.
    Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police."

    Prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje sta v postopku oddaje naročila nastopala s skupno prijavo (npr. prijava, priloga 12 Izjava v primeru skupne prijave z dne 6. 6. 2007). To dejstvo ni sporno niti vlagatelju, saj to posredno ali neposredno uveljavlja tudi v zahtevku za revizijo. Zato sta morala tudi oba prijavitelja izkazati zavarovanje (kritje), kot ga je zahteval naročnik v točki 3.2.6 razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo obširno pojasnjuje pravne podlage glede zavarovanj, ob tem se sklicuje na obstoj sodne prakse, navaja, kaj naj bi Državna revizijska komisija ugotovila v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, in zaključuje, da je s predložitvijo izjave zavarovalnice, ki je potrdila obstoj zavarovanja, s tem pa tudi obstoj obveznosti iz sklenjenega zavarovanja, zadostil vsem zahtevam. Ne glede na obširna vlagateljeva stališča v zvezi z zavarovanjem (ki so v določenih delih lahko tudi utemeljena, seveda tudi upoštevajoč pravilen kontekst in dejanske položaje; v ugotavljanje tega se Državna revizijska komisija v tem trenutku ne spušča) pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj že izhodiščno ne izpodbija (pravih) dejstev oziroma razlogov, ki so bili naročniku podlaga za izločitev vlagateljeve prijave.

    Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 že obširno pojasnila, zakaj je bilo naročnikovo ravnanje z vlagateljevo prijavo neskladno z ZJNVETPS. Državna revizijska komisija je pojasnila in pritrdila dvema vlagateljema v prejšnjem postopku revizije, da naročnik ni imel podlage, da je (tokratnega) vlagatelja sploh pozival na dopolnitev prijave. Z vpogledom v vlagateljevo prijavo je Državna revizijska komisija v prejšnjem postopku revizije ugotovila, da je vlagatelj glede dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije predložil:
    - za prijavitelja Hidrotehnik osnovno zavarovalno polico št. 100136 z dne 8. 10. 1999 (za obdobje 8. 10. 1999âˆ"1. 1. 2010) in dodatek št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007, oba sklenjena z Zavarovalnico Triglav, d. d., ter lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, da "bomo v primeru pridobitve posla, uredili zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu",
    - za prijavitelja Komunalne gradnje dodatek št. 4 (k polici št. 121083) z dne 8. 3. 2007 in dodatek št. 6 (k polici št. 120598) z dne 8. 3. 2007, oba sklenjena z Zavarovalnico Triglav, d. d., obračun premije z dne 8. 3. 2007 ter lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, da "bomo v primeru pridobitve posla, uredili zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu".
    Ker sta predloženi lastni izjavi (obe z dne 29. 5. 2007) kazali na to, da postavljenega pogoja (v vseh njegovih elementih) vlagatelj do roka za predložitev prijav ni izpolnjeval, saj sta se oba člana skupne prijave s svojima izjavama zavezala urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu" šele naknadno (kot sicer pogojno), in sicer "v primeru pridobitve posla", bi to (ob hkratnem dejstvu, da iz drugih dokazil v prijavi ni bil razviden obstoj zahtevanega kritja) moral naročnik upoštevati kot nemožnost za izvedbo postopka dopolnitve vlagateljeve prijave (glede na zahteve razpisne dokumentacije in pozivov z dne 11. 7. 2007). Vlagateljeva prijava v delu glede zavarovanja ni bila nejasna. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, je naročnik s tem, ko je vlagatelju dal tudi možnost "dopolniti" prijavo tudi v delu glede zavarovanja (v tem delu je imela vlagateljeva prijava glede na vsebino predloženih dokazil vsebinsko in ne le formalno pomanjkljivost), kršil 15. člen ZJNVETPS v povezavi z 82. in s 84. členom ZJNVETPS. Naročnik je s tem ravnanjem omogočil vlagatelju, da ta prijavo v spornem delu spremeni (da ta lahko da nov, drugačen pomen vsebini lastnih izjav z dne 29. 5. 2007; druga dokazila, predložena v prijavi, pa bi še naprej kazala, da iz njih ni mogoče ugotoviti, da je zahtevano kritje urejeno), ne pa, da jo (zgolj) dopolni. Državna revizijska komisija je tudi pojasnila, da se ne more strinjati z naročnikovo utemeljitvijo odločitve o zahtevkih za revizijo, da je vlagatelj izkazal ustrezno dopolnitev prijave, saj "[č]e poziv na dopolnitev prijave ni dopusten, tudi ustreznosti dopolnitve prijave naročnik ne more ugotoviti (razmerje vzrok posledica)" (str. 22 in 62). Državna revizijska komisija je v obrazložitvi svoje odločitve s tem, ko je obravnavala tudi ravnanja naročnika z "dopolnitvijo" vlagateljeve prijave in izpostavila preuranjenost (glede na kontekst in datum sprejema odločitve Državne revizijske komisije se ta "preuranjenost" lahko nanaša le na pretekla naročnikova ravnanja, ne pa tudi na njegova bodoča ravnanja po vrnitvi postopka v fazo pregleda in dopolnitev prijav) naročnikovih ugotovitev o ustreznosti njene "dopolnitve", želela naročniku predstaviti tudi neskladnost njegovega nadaljnjega ravnanja z vlagateljevo prijavo [naročnik je z upoštevanjem izjav vlagateljeve zavarovalnice kot dopustnih namreč že drugič kršil načelo enakopravne obravnave prijaviteljev (v primeru, da pa bi bili izjavi vlagateljeve zavarovalnice dopustni, bi naročnik z njunim neposrednim sprejemom kršil načelo enakopravne obravnave prijaviteljev, saj sta bili naknadno predloženi izjavi zavarovalnice vsaj po vsebini nepopolni)] in s tem neutemeljenost njegovih argumentov v odločitvi o zahtevkih za revizijo v prejšnjem postopku revizije. Zato si vlagatelj tudi napačno interpretira ta dela sklepa Državne revizijske komisije (str. 23; enako stališče je Državna revizijska komisija navedla tudi na straneh 62 in 63 sklepa št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007; slednji dve strani je vlagatelj očitno spregledal, saj se nanju ne sklicuje), s trganjem posameznih navedb iz konteksta pa ustvarja nesprejemljive položaje (do določene mere tudi kontradiktorne). Z argumenti, ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo, pravzaprav v celoti spregleda razloge, navedene na straneh 19-23 in 59-62 sklepa št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007. Ti pa sploh ne govorijo v prid vlagatelju. Vlagatelj jim (kolikor se nanašajo na njegovo prijavo) v zahtevku za revizijo tudi ne oporeka.

    Zato je z vidika ugotavljanja (ne)skladnosti naročnikovega ravnanja, ko je izločil vlagateljevo prijavo (odločitev, kot izhaja iz "2. odločitve o priznanju sposobnosti" z dne 13. 5. 2008 in posameznih obvestil, obe z dne 13. 5. 2008), neutemeljeno vlagateljevo utemeljevanje, da bi moral naročnik upoštevati naknadno predloženi izjavi zavarovalnice (obe z dne 12. 7. 2007). Če bi ju naročnik upošteval (čeprav naj bi po vlagateljevem stališču izkazovali ustrezno kritje), bi znova nastopili položaji, ki jih ZJNVETPS ne dovoljuje. Naročnik pred izdajo prve odločitve o (ne)priznanju sposobnosti (z dne 26. 7. 2007) od vlagatelja dodatnih dokazil glede izkazovanja zahtevanega zavarovanja (kritja) ne bi smel zahtevati. Če pa jih je (neskladno sicer z ZJNVETPS) že zahteval, jih ne bi smel upoštevati oziroma jih ne sme upoštevati.

    Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj izhajal iz napačnih izhodišč in s svojimi argumenti ne more in tudi ne bi mogel utemeljiti, da je naročnik (glede na dejanske okoliščine primera) ravnal neskladno z ZJNVETPS, ko je vlagateljevo prijavo izločil. Glede na podana pojasnila Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo prijavo izločil, ne da bi upošteval dodatnih vlagateljevih dokazil. Zahtevek za revizijo je v tem delu torej neutemeljen.

    Vlagatelj med drugim tudi zatrjuje, da je naročnik kršil temeljna načela, med njimi tudi načelo enakopravne obravnave prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS), in da "so bili prijavitelji pri posameznem pogoju in tudi pri vse pogojih, saj se je pri ponudnikih, ki se jih je preferiralo in jim je bila sposobnost priznana, dokazilo obravnavalo bistveno različno, če ni dokazovalo obstoja zahtevanega pogoja tega ponudnika ali pa se je neverodostojnost dokazila oziroma nepredložitev zahtevanega dokazila preprosto prezrla". Vlagatelj torej zatrjuje, da je naročnik nekatera enaka dejanska stanja obravnaval različno ali da je nekaterim prijaviteljem omogočil nedopustne prednosti, kar ZJNVETPS s 15. členom preprečuje.

    Izhajajoč iz navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala tiste vlagateljeve očitke o neenakopravni obravnavi vlagatelja v primerjavi s prijavitelji, ki jim je naročnik priznal sposobnost, glede razlogov, zaradi katerih je naročnik vlagateljevo prijavo izločil, saj bi v primeru ugotovitve enake neskladnosti tudi v drugih prijavah oziroma pri drugih prijaviteljih moral naročnik do vseh prijaviteljev ravnati enako.

    Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 obširno pojasnila, kaj v zvezi z zavarovanji določa zakonodaja in katere produkte ponujajo posamezne zavarovalnice oziroma kaj določajo njihovi splošni pogoji. Ob upoštevanju teh podlag je Državna revizijska komisija v prejšnjem postopku revizije presojala, ali je naročnik zagotovil enakopravno obravnavo prijaviteljev, ko je v postopku javnega naročanja ugotavljal, ali so prijavitelji izkazali izpolnjevanje pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

    Iz pregleda spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi v ponovljeni fazi pregleda in dopolnitve prijav enakopravne obravnave prijaviteljev ni zagotovil.

    Državna revizijska komisija je že v prejšnjem postopku revizije ugotovila, da je naročnik določil časovno točko, ki bo mejnik ugotavljanja izpolnjevanja pogoja glede zahtevanega kritja (â?? v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno; gl. npr. "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007). Naročnik je tudi postavil zahtevo po predložitvi zavarovalne pogodbe oziroma police (ne pa npr. zgolj izjave o zavezi urediti zavarovanje oziroma kritje), kar nadalje implicira, da je naročnik želel, da prijavitelji izkažejo obstoj zahtevanega kritja do določene časovne točke. Iz razpisne dokumentacije zato ni bilo mogoče zaključiti, da je naročnik prijaviteljem omogočil, da lahko zahtevano kritje uredijo prvič šele naknadno (torej po roku za predložitev prijav). Razumeti pa je bilo mogoče, da je naročnik v razpisni dokumentaciji prijaviteljem omogočil, da zavarovanje obnavljajo (da torej prijavitelji lahko podaljšujejo pogodbo, če je bila ta sklenjena za krajša obdobja).

    Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik ravnal neskladno z načelom enakopravne obravnave prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS), ko je sposobnost priznal - med drugim tudi - prijavitelju Komunalna operativa, saj naj bi iz njegovih dokazil ne izhajalo zahtevano kritje. Državna revizijska komisija je vlagateljevo revizijsko navedbo v nadaljevanju obravnavala v kontekstu celotnega odstavka iz podtočke e) točke II.2 zahtevka za revizijo v povezavi z vsemi drugimi vlagateljevimi revizijskimi navedbami glede kršenja enakopravne obravnave prijaviteljev.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo, v kateri je kot partner prijavitelja Cestno podjetje Ljubljana, d. d., sodeloval prijavitelj Komunalna operativa, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja prijavitelja Komunalna operativa predložila:
    - osnovno zavarovalno polico (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 103229 z dne 15. 12. 2000 (za obdobje 1. 1. 2001âˆ"1. 1. 2011) (ki se sklicuje na splošne pogoje PG-odg/99-12 in KL-ZA-val/99-1), dodatek št. 6 (k polici št. 103229) z dne 25. 6. 2006, osnovno polico (poi-POŽAR - INDUSTRIJA) z dne 15. 12. 2000 (ki se sklicuje na splošne pogoje PG-odg/04-12), šest izvodov računov za plačilo premije za zavarovanji "splošna odg." in "požar-industr.", dodatek št. 22876/2006 z dne 1. 1. 2006 za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, AO plus, avtomobilskega kaska in avtomobilskih nezgod ter šest izvodov računov za plačilo premije za zavarovanja avtomobilske odgovornosti, AO plus, avtomobilskega kaska in avtomobilskih nezgod; prijavitelj Komunalna operativa je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

    Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, oznaka PG-odg/99-12 pomeni Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji so se uporabljali od 31. 12. 1999), ki so med drugim skladno s petim odstavkom 5. člena določali, da je "iz zavarovanje /je/ v skladu z 2. točko (2) odstavka in 1. točko (3) odstavka 3. člena teh pogojev v vsakem primeru izključena odgovornost za škodo na objektu, ki naj ga izdela zavarovanec ali na katerem dela ali je delal". Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 tudi ugotovila, da je enako besedilo določeno v Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji se uporabljajo od 1. 1. 2007). Državna revizijska komisija vsebine Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji so se uporabljali od 31. 12. 2004), ni preverjala, kot to zmotno navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, saj ji tega ni bilo treba, ker se nobena izmed spornih zavarovalnih pogodb, ki so bile izpostavljene v prejšnjem postopku revizije, nanje ni sklicevala. Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija v tokratnem postopku revizije z vpogledom vanje (Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12 Zavarovalnice Triglav, d. d.) ugotovila, da ti v petem odstavku 5. člena vsebujejo enako besedilo.

    Zavarovalne police, ki urejajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti, AO plus, avtomobilski kasko in avtomobilske nezgode ter ki jih je v prijavi predložil prijavitelj Komunalna operativa, (razumljivo) ne urejajo spornega kritja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 ugotovila, da je sporno kritje (druga alinea točke 3.2.6 razpisne dokumentacije) mogoče urediti v okviru gradbenega zavarovanja, poleg tega pa je navedla (str. 12 in 47), da je od Zavarovalnice Triglav, d. d., dobila pojasnilo, da je v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti mogoče urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", in sicer z razširitvijo kritja.

    Izhajajoč iz predhodno navedenega je mogoče kot relevantno zaključiti, da iz v prijavi predloženih dokazil ni (bilo) mogoče ugotoviti, ali prijavitelj Komunalna operativa ima oziroma ali je imel urejena vsa kritja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik prijavitelju Komunalna operativa poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno."

    Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov pâ??.v@siol.net (za prijavitelja Komunalna operativa) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

    Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani sporočilo, posredovano po telefaksu, z dne 12. 7. 2007, s katerim prijavitelj Komunalna operativa skladno s prejetim pozivom naročniku pošilja izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d. K temu sporočilu je prijavitelj Komunalna operativa predložil vlogo "Pojasnilo prijave - javno naročilo št. PI-03/07 (JN 16 G/07)" z dne 12. 7. 2007 (Na vaš poziv št. 4001-PI-03-07/557 z dne 11.7.2007 za pojasnilo k javnem naročilu za ugotavljanje sposobnosti za Gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, vam v prilogi pošiljamo izjavo zavarovalnice Triglav kot dokazilo, da izpolnjujemo zahteve razpisa iz točke 3.2.6 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI.) in izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav d.d. â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Komunalna operativa d.d., â?? po polici št. 103229 zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam ter dodatno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem se dela izvajajo.). Naročnik je te dokumente prejel 12. 7. 2007 po telefaksu, nato pa še 13. 7. 2008 osebno v originalu.

    Ker iz prijave, v kateri je sodeloval prijavitelj Komunalna operativa, za slednjega niso bila predložena vsa relevantna dokazila, je naročnik ravnal pravilno, ko je prijavitelja Komunalna operativa pozval na dopolnitev prijave (Državna revizijska komisija se s tem ne opredeljuje do tega, ali je bil postopek poziva k dopolnitvi prijave tudi tehnično pravilno izveden), saj je bilo mogoče pomanjkljivost njegove prijave (manjkajoče dokazilo o nekem dejstvu ob hkratnem dejstvu, da v njegovi prijavi ni bilo nobene izjave ali drugega dokazila v smislu ali vsebini izjave, ki oziroma kot jo je predložil vlagatelj v svoji prijavi) označiti kot formalno pomanjkljivost.

    Naročnik je dopolnitev prijave za prijavitelja Komunalna operativa prejel do roka, določenega za dopolnitev prijav, zaradi česar ne morejo vzdržati vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da prijavitelj Komunalna operativa ni predložil dokazila.

    Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja (in v tem smislu tudi pritrjuje vlagatelju), da je naročnik "po stanju dokumentacije" ravnal neskladno z načelom enakopravne obravnave prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS). Namreč, Državna revizijska komisija z vpogledom v spisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik predložena dokazila prijavitelja Komunalna operativa (očitno neposredno) upošteval in štel, da je prijavitelj Komunalna operativa izkazal izpolnjevanje pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije v vseh elementih, ne glede na to, da naročnik takega zaključka ne bi mogel narediti, saj so ta dokazila pomanjkljiva (vsaj) glede nekaterih bistvenih dejstev, katerih izpolnjevanje je naročnik zahteval (zlasti) v točki 3.2.6 razpisne dokumentacije in jih predstavil tudi v pozivu z dne 11. 7. 2007. še več, iz spisne dokumentacije tudi ne izhaja, da bi bil naročnik z vsebino teh dejstev sploh seznanjen.

    Državna revizijska komisija je v tem sklepu že opozorila, da je v sklepu št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, ko je obravnavala naročnikova ravnanja v zvezi z "dopolnitvijo" vlagateljeve prijave in izpostavila preuranjenost naročnikovih ugotovitev o ustreznosti njene "dopolnitve", želela naročniku predstaviti tudi neskladnost njegovega nadaljnjega ravnanja z vlagateljevo prijavo. Državna revizijska komisija je med drugim navedla [v tem trenutku je kot nerelevantne za rešitev sporne situacije treba označiti vlagateljeve navedbe v zvezi z možnostjo nastanka pogodbenega razmerja iz zavarovanja s samim plačilom premije, kot to določa 927. člen OZ (vlagatelj sicer ni niti navedel oziroma zatrjeval, da kateri izmed splošnih pogojev Zavarovalnice Triglav, d. d., to sploh omogoča tudi za zahtevano kritje), in izhodišča o neobličnem sklepanju pogodb], da "iz podanih izjav Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007, ni razvidno, kdaj je bilo zavarovanje, ki vsebuje tudi zahtevano kritje, sklenjeno (npr. z morebitnim dodatkom k zavarovalni polici, sklenjenim pred rokom za predložitev prijav, ali sklenjenim celo po tem roku), s tem pa tudi ni razvidno, kateri trenutek je tisti, od katerega naprej imata zavarovanca sporno kritje" (str. 23 in 63). S tem je Državna revizijska komisija želela naročnika opozoriti, da je za razumevanje izjave zavarovalnice (ki je v celoti zelo splošna) relevantna ugotovitev konteksta, v katerem je bila dana, saj bi le na tak način bilo mogoče ugotoviti, ali potrjuje tudi obstoj zahtevanega kritja [tj. "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem"] do časovne točke, ki jo je postavil naročnik. Iz izjave zavarovalnice namreč ta časovna točka ne izhaja.

    Je pa iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., (tako vlagatelj kot prijavitelj Komunalna operativa sta zavarovana pri isti zavarovalnici) razvidno, da je Zavarovalnica Triglav, d. d. prijavitelju Komunalna operativa potrdila obstoj zahtevanega kritja znotraj zavarovanja splošne odgovornosti (torej po polici s številko 103229).

    Že naročnik sam je v fazi poziva na dopolnitev prijave v juliju 2007 izpostavil, da iz dokazil, predloženih v prijavi [torej osnovna zavarovalna polica št. 103229 z dne 15. 12. 2000 in dodatek št. 6 (k polici št. 103229) z dne 25. 6. 2006; najbrž je naročnik mislil tudi na šest izvodov računov za plačilo premije za zavarovanji "splošna odg." in "požar-industr."], ni razvidno, ali ima prijavitelj Komunalna operativa [urejena] vsa zahtevana kritja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju petega odstavka 5. člena Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12 Zavarovalnice Triglav, d. d., oziroma petega odstavka 5. člena Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12 Zavarovalnice Triglav, d. d., je taka situacija tudi razumljiva.

    Zavarovalnica Triglav, d. d., je v izjavi z dne 12. 7. 2007 tudi navedla, da ima prijavitelj Komunalna operativa urejeno "dodatno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem se dela izvajajo", vendar je razvidno, da naročnik kritja, ki je "dodatno", iz dokazil, predloženih v prijavi, ne more preveriti. Ne more pa niti zgolj upoštevajoč predloženo izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 zaključiti, da prijavitelj Komunalna operativa izkazuje zahtevano kritje do določene časovne točke, če se o tej časovni točki nista opredelila ne prijavitelj sam ne njegova zavarovalnica, tega dejstva pa ni ugotovil niti naročnik sam (tega dejstva naročnik nikjer niti ne evidentira niti ne zatrjuje). Zato je naročnik preuranjeno zaključil, da je prijavitelj Komunalna operativa s predloženimi dokazili v prijavi in naknadno v fazi dopolnitve prijav izkazal izpolnjevanje zahtevanega pogoja. Naročnik je s tem ravnanjem kršil enakopravno obravnavo prijaviteljev, saj si je na podlagi nezadostnega obsega podatkov (dejstev), ki si jih je sam zavezal upoštevati (kakor je pač postavil zahtevo v razpisni dokumentaciji in pozivih z dne 11. 7. 2007), vzel diskrecijsko pravico odločati o tem, kaj šteje za dokazano in česa ne, s tem pa si je vzel tudi diskrecijsko pravico odločati, ali nek izmed prijaviteljev izpolnjuje pogoj ali pa ga ne izpolnjuje. S tem je naročnik kot popolno štel prijavo, za katero v trenutku sprejema odločitve o (ne)priznanju sposobnosti, ne more trditi, da je bila res popolna. Razčiščena situacija bi naročniku tudi omogočala, da bi skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS upošteval dolžnost, da izloči vse prijave, ki niso popolne. Tako neskladno ravnanje naročnika zato terja sankcijo.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS) (s tem pa uporabil druge institute ZJNVETPS neskladno z njihovim namenom - npr. 84. člen ZJNVETPS), ker je vsaj enega izmed prijaviteljev obravnaval ugodneje kot vlagatelja, se (tudi skladno z načeloma hitrosti in učinkovitosti - 2. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) ni spuščala v nadaljnjo presojo, ali je naročnik to načelo v razmerju do vlagatelja prekršil tudi pri obravnavi drugih prijaviteljev, ki jim je priznal sposobnost, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev.

    Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu in mu zaradi narave ugotovljenih kršitev skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila na način, da je v celoti razveljavila vsebino odločitve o (ne)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 13. 5. 2008 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 13. 5. 2008. S tem ravnanjem se postopek pri naročniku vrne v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS. V primeru, da se naročnik odloči nadaljevati začeti postopek javnega naročanja, mora zagotoviti, da do prijaviteljev ravna tako, da bo enaka dejanska stanja obravnaval enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno, posledično pa pravilno apliciral uporabo institutov iz ZJNVETPS.

    Državna revizijska komisija se je opredeljevala le do vlagateljevih revizijskih navedb, ki so se po vsebini nanašale na kršenje enakopravne obravnave vlagatelja v primerjavi z drugimi prijavitelji, ki jim je naročnik priznal sposobnost, glede zavarovanja z vključenimi vsemi kritji iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj je bil vlagatelj izločen zaradi tega, ker ne izpolnjuje oziroma ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala tudi do drugih vlagateljevih revizijskih navedb, saj tudi morebitno nadaljnje ugotavljanje kršitev ne bi več vplivala na sprejeto odločitev.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
    - taksa âˆ" 10.000 eurov,
    - sestava zahtevka za revizijo âˆ" 3.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
    - 1 % materialnih stroškov.

    Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek) in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura âˆ" Uradni list RS, št. 114/2006 âˆ" ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
    - stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 1.652,40 eurov,
    - takse v višini 10.000 eurov,
    - materialnih stroškov v višini 30 odvetniških točk (1 % od 1.000 odvetniških točk in še 1 % od presežka do 3.000 odvetniških točk), kar znese 13,77 eurov.

    Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 11.666,17 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2 točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 4. 8. 2008

    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije

















    Vročiti:
    - Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1001 Ljubljana,
    - Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
    - odvetnica Velena Lokar - škerget, Rožna dolina, cesta IV/32, 1000 Ljubljana,
    - Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Stolpniška ulica 10, 1000 Ljubljana,
    - Komunalna operativa, d. d., Povšetova ulica 8, 1000 Ljubljana,
    - Gratel, d. o. o., Skorba 40, 2251 Ptuj,
    - širca studio, d. o. o., Brodarjev trg 13, 1000 Ljubljana,
    - Ceste mostovi Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
    - Prenova - gradbenik, d. o. o., Stanežiče 39, 1210 Ljubljana - šentvid,
    - Nigrad, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran