018-091/2008 Občina Laško in Javni nepremičninski sklad Občine Laško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. in 11. a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), ter na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, in 52/07 ; v nadaljevanju: ZPP ) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku revizije postopka oddaje naročila "Izgradnja poslovno stanovanjskega objekta - zdravstvenega doma Rimske Toplice", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GD, Podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o., Dolska cesta 9, 1430 Hrastnik (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Laško in Javni nepremičninski sklad Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila in predloga vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika, dne 17.7.2007

odločila:

1. Obravnavanje vlagateljevega predloga z dne 13.6.2008, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika in naročnikovega predloga z dne 7.7.2008, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila, se združi v en postopek.

2. Predlog vlagatelja po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Izgradnja poslovno stanovanjskega objekta - zdravstvenega doma Rimske Toplice", se zavrne kot neutemeljen.

3. Predlogu naročnika po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila "Izgradnja poslovno stanovanjskega objekta - zdravstvenega doma Rimske Toplice", se ugodi tako, da se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, Vegrad d.d., Stari trg 35, Velenje.

4. Odločitev o stroških vlagatelja zaradi vložitve mnenja po drugem odstavku 11.a člena ZRPJN, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.4.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, št. 430-7/2007.

Naročnik je dne 20.5.2008 sprejel odločitev o oddaji naročila št. 430-7/2007, iz katere izhaja, da je naročilo oddal ponudniku Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 13.6.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku predlaga, da mu omogoči vpogled v celoten spis za izbiro izvajalca za "izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta - zdravstvenega doma Rimske Toplice" in ponudbo izbranega ponudnika, podrejeno pa, da se razveljavi sklep o oddaji javnega naročila št. 430-7/2007, z dne 20.5.2008 in dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-7/2007, z dne 2.6.2008. Vlagatelj tudi zahteva, da Državna revizijska komisija, v skladu z četrtim odstavkom 11. člena ZRPJN, sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 23.6.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 2.7.2008 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je, kot prilogo dopisu z dne 4.7.2008, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Dne 8.7.2008 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo št. 430-7/2007, z dne 7.7.2008, s katero je, na podlagi prvega odstavka 11. a člena ZRPJN, Državno revizijsko komisijo pozval, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila. Naročnik, kot utemeljitev svojega predloga navaja, da je na podlagi sklepa Ministrstva za zdravje št. 3520-25/2006-5, pridobil sredstva za sofinanciranje investicijskega projekta "Izgradnja nove zdravstvene postaje Rimske Toplice", z omenjenim ministrstvom pa ima o sofinanciranju investicije sklenjeno tudi pogodbo št. 2711-07-1023. Na podlagi te pogodbe bo Ministrstvo za zdravje Občini Laško v letu 2008 nakazalo namenska sredstva za sofinanciranje investicije v višini 187.415,68 EUR. Znesek bo nakazan na podlagi zahtevka, ki ga bo izstavila občina za zapadli in upravičeni znesek, v 30 dneh po pregledu upravičenosti izstavljenega računa ali situacije, ki so priloge k zahtevku za nakazilo. Naročnik navaja, da v kolikor se nemudoma ne pristopi k podpisu pogodbe z izbranim ponudnikom, izvajalec ne bo mogel pravočasno realizirati del in izstaviti situacije za izvedena dela, posledično naročnik v letu 2008 ne bo mogel izstaviti zahtevka za nakazilo, zato obstaja velika verjetnost, da bo naročnik izgubil sredstva zagotovljena s strani Ministrstva za zdravje. Ob tem naročnik opozarja, da je potrebno upoštevati še 60 dnevni rok zapadlosti računov oz. situacij. V skladu z razpisnimi pogoji mora izvajalec objekt zgraditi in pridobiti uporabno dovoljenje v roku 9 mesecev od uvedbe v delo. Naročnik navaja, da bi se, ob izgubi sredstev pridobljenih s strani Ministrstva za zdravje, izgradnja zdravstvenega doma prestavila v nedorečeno prihodnost, saj naročnik ne more z gotovostjo trditi, kdaj bi lahko sam uspel zagotoviti še ta del sredstev. Naročnik ima za ta projekt zagotovljenih 1.638.633,00 EUR, vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa znaša 1.581.208,36 EUR z DDV. Naročnik poudarja, da gre v konkretnem primeru tudi za širok javni interes, saj gre za izgradnjo zdravstvenega doma, ki je v interesu vseh občanov Občine Laško. Naročnik navaja, da ne obstaja nikakršna možnost, da se javno naročilo odda vlagatelju, saj je njegova ponudba po izvedenem postopku pogajanj še vedno nesprejemljiva.

Vlagatelj je z dopisom z dne 11.7.2008 podal svoje stališče do naročnikovega predloga po 11.a členu ZRPJN. Vlagatelj nasprotuje predlogu naročnika in navaja, da iz pogodbe z Ministrstvom za delo (pravilno Ministrstvom za zdravje; opomba Državne revizijske komisije) izhaja, da je bila slednja podpisana že v letu 2007 in so bila sredstva dodeljena že za leto 2007, vendar pa je naročnik s svojo prepozno oddajo javnega naročila povzročil situacijo, da dodeljenih sredstev ni pridobil že v letu 2007 ter, da se mu lahko isto zgodi v letu 2008. Odgovornost, za morebitno izgubo sredstev, je tako samo na naročniku, ker postopka oddaje javnega naročila ni začel dovolj zgodaj, čeprav je imel že zagotovljena sredstva. Vlagatelj navaja, da iz naročnikovega predloga nedvoumno izhaja, da je vlagateljeva ponudba sprejemljiva, saj ima naročnik dovolj sredstev in sicer, 1.659.197,00 EUR iz občinskega proračuna in 216.081,68 EUR iz predložene pogodbe o sofinanciranju, kar skupaj znaša 1.875.278,68 EUR, ponudbena cena vlagatelja po odprtem postopku pa je bila 1.702.048,74 EUR in je tako sprejemljiva. Po mnenju vlagatelja naročnik zavlačuje postopek, saj mu ni omogočil vpogleda v zakonsko določenem roku za uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj vztraja, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen in da bi mu s sklenitvijo pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom nastala nenadomestljiva škoda, saj je bil po odprtem postopku najugodnejši ponudnik. Vlagatelj, kot pavšalne označuje navedbe naročnika, da gre za izgradnjo zdravstvenega doma, ki ga občani nujno potrebujejo, in navaja, da vlagatelj za navedeno ne ponuja nikakršnih dokazov. Vlagatelj dodaja, da je predmet javnega naročila izgradnja "Poslovno stanovanjskega objekta - zdravstvenega doma Rimske Toplice", pri čemer opozarja, da gre za objekt, ki je namenjen prodaji na trgu, kar pa nesporno ni v javnem interesu, kot to določa tretji odstavek 11.a člena ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija na podlagi 11. in 11.a člena ZRPJN, ter na podlagi 300. člena ZPP, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru je, v istem postopku oddaje javnega naročila, vlagatelj vložil predlog, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika, naročnik pa je vložil predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje obeh predlogov združila v en postopek, v katerem je odločila z enim, to je s tem sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Kot prvega je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev predlog, s katerim Državni revizijski komisiji predlaga, da na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN nadalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

ZRPJN torej kot temeljno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma.

Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je tako pridržan le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere, saj zakon načeloma preprečuje le sklenitev pogodbe o javnem naročilu, ne pa tudi ostalih predhodnih aktivnosti naročnika. S tem je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitnega nezakonitega ravnanja naročnika, saj so ob ugotovitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo vsa nadaljnja naročnikova ravnanja praviloma razveljavljena. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji).

Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V konkretnem primeru je vlagatelj predlog po 11. členu ZRPJN podal hkrati z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija zato posebej izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po 4. odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do revizijskega zahtevka. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je treba tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po 4. odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, kolikor pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj v predlogu Državni revizijski komisiji, naj izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni navedel nobenih dejstev in ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja v primeru nadaljevanja postopka možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka (do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila).

Ker vlagatelj v svojem predlogu ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel nobenih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka, je Državna revizijska komisija njegov predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala naročnikov predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila.

Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija v tem sklepu že zapisala, iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN izhaja, da ZRPJN kot temeljno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Iz besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in ob hkratnem izpolnjevanju pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe.

Možnost dovolitve sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po prvem odstavku 11a. členu ZRPJN, kot tudi možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, sta pridržani le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Navedeni instituti predstavljajo torej odmik od temeljnega pravila, določenega v prvem in drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zakon torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. izdaja odločitve o oddaji naročila). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek zaradi uveljavljanja instituta iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN, ampak v tretjem odstavku 11.a člena ZRPJN določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, vendar pa mora slednja v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev, in torej, ali so podani zakonski znaki iz tretjega odstavka 11.a člena ZRPJN. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1.) obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode, in pa 2.) pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja / dovolitve sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje / dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje / nedovolitev sklenitve pogodbe.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da tudi pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je treba tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

To pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnik morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi tega Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva prvi odstavek 11.a člena ZRPJN. Izhajajoč iz tega, da:
- predstavlja institut iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN izjemo glede na določbo prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae),
- sprejem ukrepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN uveljavlja naročnik,
- mora biti naročnikov predlog, kot to zahteva 11.a člen ZRPJN, obrazložen,
je na naročniku dokazno breme, da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

V obravnavani zadevi je Državna revizijska komisija, z vpogledom v spisovno dokumentacijo, ugotovila, da ima naročnik z Ministrstvom za zdravje RS, sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju investicije v javni zdravstveni zavod na primarni ravni, št. 2711-07-1023. Iz Pogodbe o sofinanciranju med drugim izhaja, da bo ministrstvo, iz proračunske postavke 4341- Sofinanciranje investicij v primarno zdravstvo, občini nakazalo namenska sredstva za sofinanciranje predmetne investicije, in sicer v letu 2007 v višini 28.666,00 EUR, v letu 2008 pa v višini 187.415,68 EUR. Nadalje iz pogodbe izhaja, da bo ministrstvo zneske občini nakazovalo na transakcijski račun občine, na podlagi zahtevka, ki ga bo izstavila občina za zapadli in upravičeni znesek, v 30 dneh po pregledu upravičenosti izstavljenega računa ali situacije, ki so priloga zahtevku za nakazilo. Zahtevek občine mora biti izstavljen v 15-tih dneh po opravljenih delih.

Glede na navedena določila Pogodbe o sofinanciranju je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, za dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem Pogodbe o sofinanciranju, zaprosila pooblaščeno predstavnico Ministrstva za zdravje. In sicer je Državna revizijska komisija želela preveriti, ali je nujno, da naročnik za pridobitev sredstev, predvidenih za leto 2008, izstavi zahtevek v letu 2008, saj bi bila sicer le-ta izgubljena, oziroma ali se lahko neporabljena namenska sredstva za leto 2008 prenesejo v leto 2009, in pod kakšnimi pogoji. V kolikor pa prenos sredstev v leto 2009 ni možen, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju želela tudi pojasnilo, do kdaj (datum) mora naročnik zahtevek za izplačilo sredstev izstaviti na Ministrstvo za zdravje RS, da bo pridobil odobrena sredstva za leto 2008. Državna revizijska komisija je dne 16.7.2008 prejela pojasnilo Ministrstva za zdravje z dne 14.7.2008. Iz slednjega izhaja, da je glede na to, da so sredstva za sofinanciranje konkretne investicije opredeljena v Proračunu RS za leto 2008, nujno, da občina izstavi zahtevek za izplačilo v letu 2008 oz. najkasneje do 30.11.2008, kajti rok za izplačilo omenjenih sredstev je 30 dni od dneva prejema listine, ki je podlaga za izplačilo. Iz pojasnila izhaja tudi, da občina sredstev, ki so ji bila dodeljena za leto 2008, ne more koristiti v letu 2009.

Državna revizijska komisija spričo navedenega ugotavlja, da je v konkretnem primeru naročnikova argumentacija za dovolitev sklenitve pogodbe na osnovi postopka oddaje predmetnega javnega naročila podkrepljena z dokazi, ki nakazujejo na to, da bo v primeru nedovolitve sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom zelo verjetno prišlo do izpada namenskih sredstev, ki jih je Občina pridobila na podlagi Pogodbe o sofinanciranju investicije v javni zdravstveni zavod na primarni ravni, št. 2711-07-1023, ki jo ima sklenjeno z Ministrstvom za zdravje.

Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotavlja tudi, da naročniku ni mogoče očitati, da je odgovornost, za morebitno izgubo sredstev, samo na naročniku, ker postopka oddaje javnega naročila ni začel dovolj zgodaj, čeprav je imel že zagotovljena sredstva, temveč je tako stanje - nujnost sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom in takojšnji pričetek z izvajanjem gradbenih del - posledica objektivnih okoliščin.

V povzetku Državna revizijska komisija ugotavlja, da:
- obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode,
- obstaja nujnost preprečitve škode,
- so pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja / dovolitve sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani (potencialna izguba dobička, potencialna izguba reference), ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila (sicer sledi gotova izguba sredstev za naročnika) razlogi za nezadržanje / dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje / nedovolitev sklenitve pogodbe.

Iz vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila z izbranim ponudnikom, ugodi. Naročnik sme v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, navkljub vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z izbranim ponudnikom skleniti pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija izrecno poudarja, da je edini oziroma izključni razlog za dovolitev sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom v konkretnem primeru siceršnja gotova izguba nepovratnih namenskih sredstev pridobljenih na podlagi Pogodbe o sofinanciranju investicije v javni zdravstveni zavod na primarni ravni, št. 2711-07-1023.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija izrecno pripominja, da bi, v primeru, če bi se v okviru revizijskega postopka ugotovilo, da je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen in bi mu bilo potrebno ugoditi, to utegnilo pomeniti izpodbojnost oziroma drugo neveljavnostno sankcijo za sklenjeno pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila, obenem pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost naročnika proti vlagatelju in / oziroma izbranemu ponudniku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v mnenju z dne 11.7.2008, ki ga je podal v skladu z drugim odstavkom 11.a člena ZRPJN, uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo tega mnenja, in sicer stroške za sestavo mnenja v višini 1.000 odvetniških točk in 20 % DDV.

ZRPJN posebej ne opredeljuje povrnitve stroškov zaradi vložitve mnenja vlagatelja po drugem odstavku 11.a člena ZRPJN, vendar je mogoče ugotoviti, da 22. člen ZRPJN govori o "stroških revizijskega postopka", omenjeno mnenje pa je bilo podano ravno v postopku revizije postopka oddaje naročila. V skladu z 22. členom ZRPJN o stroških, nastalih z revizijo, odločita naročnik oziroma Državna revizijska komisija ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, zato je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 17.7.2008



Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- Občina Laško in Javni nepremičninski sklad Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško;
- Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana;
- Vegrad d.d., Stari trg 35, Velenje;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran