018-079/2008 Luka Koper d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič in članice Sonje Drozdek-šinko in člana Jožefa Kocuvana, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo projekta "Gradnja cestne navezave na novi vhod v Luko Koper", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Alpine Mayreder Bau GmbH, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Marko Rogl, Trdinova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Luka Koper d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.7.2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Sklep o oddaji naročila, z dne 18.4.2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 11.668.92 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.2.2008 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN858/2008, in na evropskem portalu javnih naročil (pod št. objave 2008/S 30-041016) Obvestilo o naročilu "Gradnja cestne navezave na novi vhod v Luko Koper" po odprtem postopku. Popravke obvestila je naročnik objavil na slovenskem portalu pod obvestilom št. JN668/2006, na evropskem pa pod obvestilo št. 2008/S 49-066871. Dne 18.4.2008 je naročnik izdal sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina.
Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev, dne 14.5.2008, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja končni naročnikovi odločitvi in pri tem pojasnjuje, da je naročnik v nasprotju z izrecno zakonsko določbo izbranemu ponudniku dopustil spremembo ponudbene cene in s tem direktno vplival na končno razvrstitev ponudb in izbiro ponudnika. Naročnik je pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika v obrazložitvi Sklepa o izbiri pojasnil, da je izbrani ponudnik na obrazcu Predračun napačno seštel zneske posameznih del, na obrazcu Skupna rekapitulacija stroškov pa je bil seštevek posameznih del pravilen. Tako da naj bi končna ponudbena cena brez DDV znašala 4.913.563,83 EUR. Glede na popravljeno ponudbeno ceno je ponudba izbranega ponudnika prejela več točk od ponudbe vlagatelja in je bila zaradi tega tudi izbrana kot najugodnejša ponudba. S tem je po vlagateljevem prepričanju naročnik krši določbo 2. odstavka 82. člena ZJNVETPS. Navedena določba izrecno prepoveduje spremembo skupne ponudbene cene ter vseh tistih elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost ponudbe in na njeno razvrstitev glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da ponudbene vrednosti v višini 4.913.563,83 EUR brez DDV, kot je navedena v Sklepu o oddaji naročila, v ponudbi izbranega ponudnika ni zaznati. Pri tem se vlagatelj sklicuje na ugotovitev naročnika v Sklepu o oddaji naročila, da je seštevek zneskov posameznih del na obrazcu Skupna rekapitulacija pravilen. Ta znaša 4.913.477,32 EUR in se po višini loči od zneska izbrane ponudbene cene (4.913.563,83 EUR). Slednjo je mogoče zaslediti šele v dopisu naročnika z dne 11.4.2008, zaradi česar vlagatelj opozarja, da je bilo naročilo oddano za ponudbeno vrednost, ki s strani izbranega ponudnika ni bila nikoli ponujena. Vlagatelj pri tem še dodaja, da je naročnikov odgovor na Zahtevo za dodatno obrazložitev prejel šele po poteku zakonskega roka in da naročnik tudi v omenjenem odgovoru ni opravil pravilnega enotnega izračuna. Namreč razlika med zneskoma 4.913.563,83 EUR ter 4.913.447,32 EUR, na katero je vlagatelj opozarjal, ne znaša 79,51 EUR, med zneskoma 95.999,00 EUR ter 95.018,78 EUR pa nikakor ne 19,78 EUR. Vlagatelj pri tem še posebej izpostavlja zadnji stavek 2. točke Dodatne obrazložitve naročnika, kjer je naročnik sam spreminjal vrednosti posameznih postavk ponudbe izbranega ponudnika, za katero pa naročnik ni pridobil soglasja ponudnika, v katerega ponudbo je posegal. Takšno ravnanje naročnika je po mnenju vlagatelja nezakonito, saj sprememba ponudbene cene ni in nikakor ne more biti računska napaka, ki bi jo bilo mogoče uvrstiti pod pravni pojem formalno nepopolne ponudbe. Dopustna računska napaka namreč ne sme v ničemer vplivati na končno višino skupne ponudbe. Glede na stališče Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-182/07-2 ter jasno zakonsko določbo 82. člena ZJNVETPS vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi sklep o oddaji javnega naročila z dne 18.4.2008, ter podrejeno, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ter da se vlagatelju povrne stroške postopka.

Vlagatelj je dne 15.5.2008 dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo listin, na katere se je skliceval v revizijskih navedbah.

Naročnik je dne 30.5.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da ga je k odpravi računskih napak pozvalo pet ponudnikov (med njimi tudi izbrani ponudnik) in je na osnovi njihovih pisnih potrditev pri končnem izračunu točk upošteval popravljene zneske. Naročnik meni, da gre v obravnavanem primeru izključno za popravek računskih napak in ne za spremembo ponudbene cene. Pri tem naročnik še posebej izpostavlja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da se bodo izvedena dela obračunavala po sistemu dejansko ugotovljenih količin izvedenih del in ne po sistemu "ključ v roke". Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru sploh ne gre za "skupno ponudbeno ceno". Naročnik glede razlike v ponudbeni vrednosti, ki jo je potrdil izbrani ponudnik na osnovi poziva naročnika za odpravo računske napake, pojasnjuje, da gre za zanemarljivo razliko v ponudbeni vrednosti v višini 86,51 EUR. Ta je zgolj posledica majhne računske napake in ugotovljena razlika ne vpliva na končno razporeditev ponudnikov. Glede vlagateljevih očitkov o neskladnosti, ki naj bi jih vlagatelj ugotovil v odgovoru naročnika na vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev, naročnik pojasnjuje, da je prišlo zgolj do dveh manjših računskih napak, od katerih je navedena razlika med zneskoma 4.913.563,83 EUR in 4.913.477,32 EUR. Naročnik je pomotoma izračunal razliko med omenjenima zneskoma v višini 79,51 EUR namesto 86,51 EUR, pri čemer gre zgolj za napako 7 EUR, kar po naročnikovem mnenju ne pomeni "nenavadnega postopanja naročnika", kot navaja vlagatelj. Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljevo sklicevanje na skupno ponudbeno ceno, saj je slednje po naročnikovem mnenju neutemeljeno glede na predvideni način obračuna pogodbenih del. Na podlagi navedenega je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 2.6.2008, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem vlagatelj pojasnjuje, da je bila skupna ponudbena cena v razpisnih pogojih (točka 4.3.1.) izrecno opredeljena kot merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, tako da nejasno določilo vzorca gradbene pogodbe navedenega dejstva ne more spremeniti. Glede na naročnikovo obrazložitev sklepa vlagatelj zaključuje, da naj bi bile za naročnika od skupne ponudbene cene pomembnejše cene na enoto oz. posamezne postavke skupne rekapitulacije. Vlagatelj pri tem opozarja, da se naročnik ni izjasnil glede nastalih razlik v skupni ponudbeni ceni. Pri tem ponovno izpostavlja, da je bil izbrani ponudnik izbran glede na ponudbeno ceno, ki je ni nikoli ponudil.

Naročnik je z dopisom, z dne 6.6.2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 6.6.2008, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Izbrani ponudnik je pri Državni revizijski komisiji dne 17.6.2008 vložil pripravljalno vlogo.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je na podlagi odprave računske napake dopustil spremembo ponudbe in končne razvrstitve izbranega ponudnika.

V zvezi s tem določba 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006,v nadaljevanju ZJNVETPS) določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek).

Državna revizijska komisija v zvezi s predmetno zadevo vlagatelju pritrjuje, da je potrebno računsko napako ločiti od njenega vpliva na končno razvrstitev ponudb ponudnikov. Računsko napako je namreč po presoji Državne revizijske komisije mogoče popraviti oz. odpraviti, nikakor pa njena odprava ne sme imeti vpliva na končno razvrstitev ponudb. V zvezi s tem izbrani ponudnik pravilno ugotavlja, da ZJNVETPS niti Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006) problematike računske napake ne urejata, urejal pa jo je prej veljavni Zakon o javnih naročilih - ZJN-1 (Uradni list RS, št. 39/2000 s spremembami). Slednji je v 54. členu naročniku omogočil, da je v soglasju s ponudnikom računske napake, ki jih je odkril pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko odpravil. Vendar pa na podlagi navedenega nikakor ni mogoče enoznačno zaključiti, da je zakonodajalec omenjeni institut, s tem ko ga v novi zakonodaji ni uredil, prepovedal. Ravno nasprotno, pri presoji uporabe tega instituta je vsekakor potrebno upoštevati tudi bogato prakso Evropskega sodišča, ki je podalo določene smernice tudi pri reševanju tovrstnega vprašanja. V zadevi Adia Inetrim SA (Case T-19/95) je Evropsko sodišče prve stopnje uporabo instituta za odpravo očitne računske napake načeloma dopustilo (Supply Management, Clark Brian, Balancing act, 26. marec 1998). Ni pa ga dopustilo v tistih primerih, kjer sta narava ali vzrok za sam pojav očitne računske napake tako vprašljiva, da bi kakršenkoli kontakt s ponudnikom za odpravo računske napake lahko pomenilo tveganje, da bi ponudnik, pod pretvezo uporabe omenjenega instituta, svojo prvotno ponudbo spremenil in si s tem pridobil ugodnejši položaj od položaja ostalih ponudnikov. V tem primeru bi namreč šlo za kršitev načela enakega obravnavanja ponudnikov. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi dejstvo, da je v obravnavanem primeru možnost odprave računskih napak v razpisni dokumentaciji (v 4.2 točki) predvidel že sam naročnik, ki je določil možnost zavrnitve ponudbe, kolikor ponudnik na naročnikov poziv v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži zahtevanih pojasnil oz. dokazil ali, če ne soglaša z odpravo ugotovljenih računskih napak.

V obravnavani zadevi Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 18.3.2008, izhaja, da je prvotno ugotovljena skupna vrednost ponudbe izbranega ponudnika najprej znašala 5.786.993,32 EUR. šele v Sklepu o oddaji naročila, z dne 18.4.2008, je bila s strani naročnika na podlagi upoštevane računske napake ugotovljena druga, nižja vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, v višini 4.913.563,83 EUR. Naročnik je v zvezi s tem v omenjenem sklepu pojasnil, da je bil pri izračunu predračunske vrednosti na obrazcu Predračun naveden napačen seštevek zneskov posameznih del, pri čemer naj bi bil po naročnikovih ugotovitvah isti seštevek (v višini 4.913.477,32 EUR) na obrazcu Skupna rekapitulacija stroškov pravilen. Vendar pa Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja ravno nasprotno, in sicer da nobeden od seštevkov zneskov posameznih del na obrazcu Predračun in na obrazcu Skupne rekapitulacije stroškov ni bil izračunan pravilno. Navedeno je ugotovil in v Dodatni obrazložitvi Sklepa o oddaji javnega naročila z dne 30.4.2008 pojasnil tudi sam naročnik. Iz analize v obliki (Excelove) razpredelnice, ki jo je pripravil naročnik za vse ponudbe, namreč izhaja, da je izbrani ponudnik napravil računske napake pri seštevanju postavk (in ne zgolj pri zaokroževanju decimalnih številk, kakor navaja izbrani ponudnik). Tako je izbrani ponudnik v poglavju 3. Vodovod V1, pod točko 4. Montažerska dela seštel in dobil skupno vrednost postavk v višini 95.999,00 EUR namesto 96.018,78 EUR. V poglavju 4.1. Javna razsvetljava pod točko b) Elektromontažna dela, pa je izbrani ponudnik pod 15. postavko namesto zneska 2.312,41 EUR izračunal 2.245,02 EUR, zaradi česar tudi skupni izračun Elektromontažnih del znaša 79.392,76 EUR in ne 79.325,37 EUR, kakor je prvotno izračunal izbrani ponudnik. Posledično temu se je spremenila tudi končna ponudbena cena, ki ob upoštevanju omenjenih računskih napak znaša 4.913.563,83 EUR, zato vlagateljevemu ugovoru, da je bilo naročilo oddano za ponudbeno vrednost, ki ni bila nikoli ponujena s strani izbranega ponudnika, tudi ni bilo mogoče slediti. Vendarle pa je potrebno izpostaviti, da naročnik svojih ugotovitev glede računskih napak pri seštevku zgoraj omenjenih postavk ni omenil oz. obrazložil ne v Sklepu o oddaji naročila in ne v dopisu z dne 11.4.2008, v katerem je izbranega ponudnika pozival k odpravi ugotovljenih računskih napak. še več, naročnik je svoje ugotovitve glede nove ponudbene cene (4.913.563,83 EUR) sicer prvič pojasnil šele v Dodatni obrazložitvi sklepa z dne 30.4.2008, vendar je pri tem kljub svojim pravilnim izračunom v obrazložitvi navedel povsem napačen seštevek vrednosti postavk za poglavje 3. Vodovod V1, pod točko 4. Montažerska dela (in sicer naročnik je namesto skupnega seštevka vrednosti postavk 96.018,78 EUR navedel vrednost 95.018,78 EUR). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je povsem razumljivo, da ostali ponudniki niso mogli imeti občutka, kolikšna je končna ponudbena cena izbranega ponudnika, saj je naročnik svoje ugotovitve sproti spreminjal (Najprej je v Sklepu o oddaji naročila obstoj računskih napak pri seštevku postavk zanikal, nato je v Dodatni obrazložitvi sklepa ugotovil ravno nasprotno, in sicer da računske napake pri seštevku postavk obstajajo). Vendar pa naročnika pri vodenju postopka oddaje javnega naročila poleg ostalih načel obvezuje tudi načelo transparentnosti (14. člen ZJNVETPS), po katerem mora biti ponudnik izbran na pregleden način. Po presoji Državne revizijske komisije omenjeno načelo v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano, saj naročnik svojih ugotovitev glede računskih napak pri ponudbi izbranega ponudnika ni predstavil na pregleden način, zaradi česar so se pojavili s strani vlagatelja upravičeni dvomi v naročnikovo pravilno in predvsem v enakovredno ocenjevanje prispelih ponudb. Tako je potrebno vlagatelju pritrditi, da je izbrani ponudnik na podlagi 4.2 točke razpisne dokumentacije na poziv naročnika potrdil le računsko napako v Predračunu, ne pa tudi ostalih napak, ki jih je ugotovil naročnik, čeprav so bile slednje že vsebovane v (s strani izbranega ponudnika) potrjenem znesku 4.913.563,83 EUR. Naročnik bi moral v obravnavani zadevi pregledneje postopati in izbranega ponudnika jasno pozvati na odpravo posameznih računskih napak pri seštevku zgoraj omenjenih postavk. Iz 4.2 točke razpisne dokumentacije namreč izhaja, da če ponudnik ne soglaša z odpravo ugotovljenih računskih napak ali drugih pomembnejših pomanjkljivosti, se takšno ponudbo lahko zavrne. Kar a contrario pomeni, da če ponudnik za računsko napako ne ve, z njo in z njeno odpravo tudi ne more soglašati, zato je v obravnavanem primeru naročnikovo poseganje v ponudbo izbranega ponudnika mogoče oceniti kot arbitrarno.

Med strankama pa ni sporno naročnikovo pozivanje ponudnikov k odpravi ugotovljenih računskih napak. Naročnik je namreč k odpravi napake pozval vse ponudnike, pri katerih je tovrstne napake odkril, tako da je bil vsem ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila zagotovljen enak položaj. Poleg tega odprava računske napake, upoštevaje zgoraj omenjeno 4.2 točko razpisne dokumentacije, sama po sebi ni bila sporna, saj je šlo pri izbranemu ponudniku za očitno računsko napako (izbrani ponudnik ni imel možnosti prilagajanja cene posamezne postavke). Sporno pa je dejstvo, ali je odprava računske napake v obravnavanem primeru sploh mogoča, glede na to, da je vplivala na končno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika. Kajti sama odprava napak brez uvedbe novega postopka oddaje javnega naročila je načeloma dopustna, v primeru, da slednja ponudniku ne daje priložnosti za izboljšanje svoje ponudbe in možnosti za pridobitev neupravičene prednosti pred ostalimi ponudniki (Sue Arrowsmith, The law of public and utilities procurement, Sweet & Maxwell 2005, str. 542). Državna revizijska komisija tako ni sledila naročnikovim ugovorom, da je sklicevanje na končno skupno ponudbeno ceno neutemeljeno glede na predviden način obračuna pogodbenih del, in sicer po dejansko ugotovljenih količinah. Naročnik je namreč ponudbeno ceno določil kot merilo pri ugotavljanju ekonomsko najugodnejše ponudbe in naj bi prinašalo tudi največ (70) točk pri samem ocenjevanju ponudb, zato zneska končne ponudbene cene nikakor ne gre zanemariti. Dejstvo je, da je ponudba izbranega ponudnika sprva znašala 5.786.993,32 EUR in zgolj po merilu cene gre ugotoviti, da slednja ni bila uvrščena med prve tri najugodnejše ponudbe. šele po odpravi računskih napak, je ponudba izbranega ponudnika postala najugodnejša, vendar pa vlagatelj utemeljeno opozarja, da zakonodaja takšno spremembo razvrstitve ponudbe onemogoča. Kajti po odpravi računske napake je vrednost ponudbe izbranega ponudnika znašala 4.913.563,83 EUR, s čimer je ta postala po ceni ugodnejša in je zato pridobila 69,98 točk, ter s tem postala ob ostalih nespremenjenih merilih (rok izvedbe in rok plačila) najugodnejša. Vendar pa ZJNVETPS spremembo ponudbe ponudniku dopušča le v primeru, ko gre za formalno nepopolno ponudbo, ko je ponudba nepopolna v tistih delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Pri tem ZJNVETPS v 82. členu natančneje definira, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek).
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija presodila, da je v obravnavanem primeru naročnik z odpravo očitne računske napake, izbranemu ponudnik omogočil, da se je v nasprotju z 2. odstavkom 82. člena ZJNVETPS spremenila tudi končna razvrstitev njegove ponudbe glede na ponudbe ostalih ponudnikov, česar pa omenjena določba ZJNVETPS ne dopušča. Kar pomeni, da je naročnik v nasprotju z omenjeno določbo dopustil tudi takšno spremembo ponudbe izbranega ponudnika, ki je vplivala tudi na končno razvrstitev glede na postavljena merila, zaradi česar po presoji Državne revizijske komisije o formalno nepopolni ponudbi v obravnavanem primeru ne moremo govoriti. Odpravo očitne računske napake gre namreč načeloma dopustiti, vendar pa slednja ne sme imeti za posledico oz. vpliva na spremembo razvrstitve ponudb glede na postavljena merila in s tem pridobitev neupravičene prednosti pred ostalimi ponudniki. V takšnih primerih o obstoju formalno nepopolne ponudbe in možnosti njenega dopolnjevanja ni mogoče govoriti, saj ima navedena odprava za posledico spremembo razvrstitev ponudbe, česar pa, kot je bilo že rečeno, omenjeni določbi 18. člena in 82. člena ZJNVETPS ne dopuščata. Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka 6000 točk, 2% materialnih stroškov, takso za zahtevek za revizijo 10.000 EUR, vse povečano za 20% DDV. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov revizijskega zahtevka ugodila.

Državna revizijska komisija je na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznala naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer:

- za takso za revizijo 10.000 EUR,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 3000 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 1652,4 EUR,
- materialni stroški po 13. členu veljavne Odvetniške tarife (in sicer v višini 2% od 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1% od presežka nad 1000 točk) znašajo v protivrednosti 30 točk, povečano za 20% DDV, in sicer 0,459 EUR x 30 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 16,52 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 11.668.92 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Izbrani ponudnik je v svoji pripravljalni vlogi z dne 12.6.2008 priglasil povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZRPJN takšne povrnitve stroškov ne predvideva, zaradi česar je bilo potrebno omenjeno zahtevo izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov zavrniti.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17.7.2007




mag. Nataša Jeršič.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetnik dr.Aleksij Mužina, Hacquetova 8, Ljubljana,
- Marko Rogl, Trdinova ulica 5, Ljubljana,
- Luka Koper d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran