018-049/2008 SNAGA Javno podjetje d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice mag. Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Dogoše - gradbena in montažna dela - dokončanje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje GRANIT d.d., Ljubljanska 69, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SNAGA Javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.05.2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Ponovni odločitvi in sklepu o oddaji naročila za javno naročilo z oznako JN 40/07, z dne 10.03.2008.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejeme tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, dne 19.10.2007, pod št. objave JN 2836/2007.

Naročnik je dne 11.12.2007 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju AVTOPREVOZ - GRAMET TRADE d.o.o., Tržaška cesta 61, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila, št JN 40/07, z dne 11.12.2007, vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-012/2008-5, z dne 11.02.2008, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika ter vlagatelju priznala stroške v višini vplačane revizijske takse.

Naročnik je dne 10.03.2008 sprejel Ponovno odločitev in sklep o oddaji naročila za javno naročilo z oznako JN40/07, s katero je vse tri sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo (ponovno) oddal v izvedbo prvotno izbranemu ponudniku.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, št. JN-IB/2008, z dne 17.03.2008). Vlagatelj se uvodoma sklicuje na predhodno vložen zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da bi mu moral naročnik pri ocenjevanju ponudb upoštevati vseh 15 predloženih referenc. Kot zatrjuje vlagatelj, so predložene reference, glede na težavnost razpisanega dela, popolnoma ustrezne.
Vlagatelj ugotavlja, da navedba naročnika, da je pri ponovni izbiri najugodnejšega ponudnika dosledno sledil zahtevam iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-012//2008-5, z dne 11.02.2008, ne drži. Državna revizijska komisija, še navaja vlagatelj, je ugotovila več naročnikovih napak, ki jih naročnik ni niti poskusil obrazložiti, pač pa se je oprl na mnenje stalnega sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo, splošno komunalo, nizke gradnje in stavbna zemljišča, mag. Slavka Bunderle. Vlagatelj se sprašuje, zakaj naročnik potrebuje takšno mnenje in navaja, da naročnik očitno potrebuje nekoga, ki bo popravljal napake za nazaj oz. spreminjal razpisne pogoje. Vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da naročnik očitno v času razpisa in sprejemanju odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, ni vedel kakšne kriterije bo uporabil za izbiro izvajalca. Vlagatelj navaja, da je mag. Slavko Bunderla kot izvedenec vprašljiv, ker je posredno zaposlen v Občini Maribor, ki je investitor razpisanih del. Občina Maribor, še ugotavlja vlagatelj, je večinska lastnica Javnega podjetja NIGRAD, v katerem je zaposlen mag. Slavko Bunderla.
Vlagatelj trdi, da je klasifikacija objektov, ki jo navaja izvedenec, namerno zavajajoča in nima nobene zveze z referencami, saj je klasifikacija vzpostavljena le za potrebe statistike.
Vlagatelj navaja, da naročnik napačno trdi, da je razpisana gradnja zahteven objekt. Za svojo trditev, nadaljuje vlagatelj, naročnik ni uporabil nobenega kriterija iz Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1; uradno prečiščeno besedilo - Uradni list RS, 102/04; v nadaljevanju: ZGO-1), ki ga je v mnenju večkrat omenil, in sicer seštevek prostornin objekta je večji kot 5.000 m3, objekt je višji od 10 m, nosilni razponi objekta so večji od 8 m, stropna konstrukcija je več kot 10 m pod nivojem objekta, objekt sestavljajo prednapete konstrukcije, objekt z globokim temeljenjem in drugiâ??
Vlagatelj še navaja, da naročnikova trditev o tem, da je razpisan objekt zahteven iz razloga, ker je namenjen za odlaganje komunalnih odpadkov več občin (najmanj 2 občini ali več je kriterij po ZGO-1), ne drži, saj se v obravnavanem primeru ne gradi novi objekt za več občin, ampak se bo z razpisanimi deli začasno odlagališče spremenilo v stalno in se nato takoj zaprlo. Vlagatelj še zatrjuje, da naročnik za vse njegove referenčne objekte trdi, da niso ustrezni, čeprav ustrezajo zgoraj predstavljenih kriterijem iz ZGO-1, torej kriterijem, ki jih navaja sam.
Vlagatelj predlaga, da naročnik izpodbijano odločitev spremeni v njegovo korist.

Naročnik je s sklepom, z dne 31.03.2008, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je pri izbiri najugodnejšega ponudnika sledil sklepu Državne revizijske komisije, iz katerega izhaja, da mora ponudbe ponovno ovrednotiti in pri tem natančneje pojasniti klasifikacijo objektov, na podlagi katerih je mogoče konkreten referenčni objekt uvrstiti v definicijo podobnih objektov oz. podobnih gradenj in pri tem upoštevati vlagateljevo trditev, da naj bi šlo pri razpisanih gradnji za enostavna dela, ki bi jim lahko ustrezal že vsak večji referenčni objekt.
Naročnik navaja, da ZGO-1 določa, kaj je zahteven objekt, in med drugim določa, da je zahteven objekt tudi odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema občinama. Tudi skladno s predmetno dokumentacijo, še zatrjuje naročnik, je razpisan objekt opredeljen kot zahteven, saj je bila zanj pri projektiranju izvedena geotehnična presoja izvedbe prekrivnih slojev ter presoja vplivov na okolje, izdelan pa bil tudi poseben varnostni načrt, ki opredeljuje vse nevarnosti v času gradnje, kar vse je zakonski pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročnik še navaja, da je objekt po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003; v nadaljevanju: Uredba) uvrščen pod oznako 24203 - Odlagališča odpadkov in spada med zahtevne objekte.
Vsakršen poskus diskreditacije izvedenca, nadaljuje naročnik, je neutemeljen in nepotreben, saj je slednji strokovno mnenje izdelal skladno s pravili stroke in na podlagi zakonskih določil, kar pomeni, da je irelevantno kje je zaposlen.
Naročnik se sklicuje na mnenje izvedenca in ugotavlja, da vlagateljevi referenčni objekti: NPC I. faza v Mariboru, NPC trafo postaja v Mariboru, Bistral 3, Valjarna Impol Slov. Bistrica, NPC II. faza v Mariboru, Anatomski inštitut Maribor, Kanalizacija JUG Slov. Bistrica, Kanalizacija center Slov. Bistrica, NPC III faza - okolje v Mariboru, Poslovni skladiščni objekt v Limbušu, Hala 6 Arcont Gornja Radgona in Snaga Kompostarna 2 I. faza po Uredbi niso ustrezni. Objekti, ki so po naravi, pomembnosti in uporabi sorodni, nadaljuje naročnik, so razvrščeni v isto področje in oddelek ter se ujemajo v prvih dveh številčnih oznakah. Noben izmed navedenih objektov, zaključuje naročnik, torej ne izpolnjuje kriterija, da je po naravi, pomembnosti in uporabi soroden razpisanemu objektu.
Naročnik še navaja, da je vlagatelju priznal referenci Snaga ONO Dogoše, priprava polj., zem. Dela, odplin. in Snaga ONO Dogoše Yersi, infrastruktura, za kar je prejel 4 točke.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.04.2008, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 07.04.2008 odstopil dopis, v katerem ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in zahteva povrnitev vplačane takse. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija spremeni izpodbijano odločitev v njegovo korist.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 08.04.2008 odstopil Državni revizijski komisiji. Naročnik zahteva povrnitev stroškov, in sicer povrnitev plačane takse vlagatelju - 5000 EUR, povrnitev stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 1.184,22 EUR, povrnitev stroškov strokovnega delavca specialista v višini 478,94 EUR, povrnitev stroškov strokovnega delavca v skupni višini 102,40 EUR, povrnitev stroškov administrativnega delavca v višini 65,95 EUR in povrnitev stroškov fotokopiranja v višini 17,78 EUR.

Izbrani ponudnik je po svojem pooblaščencu odvetniku Petru Pečetu Državni revizijski komisiji dne 08.04.2008 odstopil vlogo - "Vloga družbe Avtoprevoz Gramet-trade d.o.o. v zvezi z revizijo revidenta Granit d.d". Izbrani ponudnik navaja, da sta bili vlagatelju neutemeljeno priznani dve referenci. Navedeni referenci, zatrjuje izbrani ponudnik, sta iz leta 2007, torej nista bili izvedeni v času kot je zahtevala razpisna dokumentacija. Navedena objekta, nadaljuje izbrani ponudnik, sta sestavljena iz več posameznih naročil in pogodb ter posledično nista samostojna objekta, njune posamezne faze pa tudi ne dosegajo v razpisni dokumentaciji zahtevane investicijske vrednosti. Ravno tako, še navaja izbrani ponudnik, sta oba referenčna objekta sestavni del predračuna in kot takšna sestavni del obravnavanega javnega razpisa. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da vlagatelj z infrastrukturo pri izvedbi del odlagalnega polja ni imel nobenega omembe vrednega dela in tudi ne stroškov, saj je bilo vse potrebno na tej lokaciji že izdelano.
Izbrani ponudnik predlaga, da se za obe referenci, ki sta bili priznani vlagatelju ugotovi, da nista priloženi v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije ter da se zahtevek za revizijo zavrne.

Državna revizijska komisija je dne 11.04.2008 pozvala naročnika, naj ji odstopi še potrdilo o plačilu revizijske takse. Naročnik ji je zahtevano potrdilo posredoval dne 15.04.2008.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in s 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005) za strokovno mnenje zaprosila dr. Alojzija Juvanca, univ.dipl.inž.grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometno tehniški inštitut, Jamova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaka imenovala s sklepom št. 018-049/2008-5, z dne 24.04.2008. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku 3 dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza, in sicer v višini 870 eurov.

Vlagatelj je znesek v višini 870 eurov nakazal dne 28.04.2008 in dne 29.04.2008 predložil potrdilo.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 22.05.2008 in ga istega dne posredovala naročniku in vlagatelju (kot izhaja iz dokazil o vročitvi, sta naročnik in vlagatelj strokovno mnenje prejela dne 23.05.008).
Na prejeto strokovno mnenje je naročnik dne 28.05.2008, Državni revizijski komisiji posredoval dopis, v katerem je navedel, da se z mnenjem ne strinja v delu, ki se nanaša na podobne gradnje ter na pripravljeno primerjavo popisov del. Naročnik še zatrjuje, da je potrebno po projektni dokumentaciji izvesti bistvena in specifična dela. (ki jih je navedel v 15 alinejah). Naročnik je še navedel, da gre pri predmetnem javnem naročilu za dela pod neposrednim vplivom produkcije metana, kot eksplozivnega plina, kar pomeni, da slednja niso enaka delom na urejanju brežin, zelenic, vozišč, odvodnjavanja in zaključil z ugotovitvijo, da vlagatelju (tudi ob upoštevanju časovnega obdobja) na noben način ni mogoče priznati več kot štiri 4 reference. Naročnik je poleg že priglašenih stroškov priglasil še stroške za 8 ur dela strokovnega delavca specialista, za 3 ure dela strokovnega delavca in za 1 uro dela administrativnega delavca (še 214,6 EUR).
Na prejeto strokovno mnenje je vlagatelj dne 28.05.2008, Državni revizijski komisiji posredoval dopis, v katerem je navedel, da lahko popis del za referenco pod zaporedno številko 13 še dostavi in zaključil z ugotovitvijo, da ta referenca ni odločilna, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da je ustreznih (poleg že priznanih dveh referenc) vsaj še 5 referenčnih objektov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika in ob upoštevanju strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Kot že izhaja iz obrazložitve tega sklepa, je Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi že odločala o vlagateljevemu zahtevku za revizijo ter sprejela odločitev št. 018-012/2008-5, z dne 11.02.2008. Z navedeno odločitvijo je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo ter razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika in vlagatelju priznala povrnitev priglašenih stroškov v višini vplačane revizijske takse. Ob presoji vlagateljevega tedanjega zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija poskušala ugotoviti, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo po merilu reference ocenil v skladu z opisom predmetnega merila kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Na podlagi takrat predložene razpisne in ponudbene dokumentacije ter prejetih dodatnih pojasnil naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz prejete dokumentacije in iz dodatnih pojasnil, ni mogoče razbrati objektivnih osnov, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje prejetih ponudb po spornem merilu. Kljub temu, da so bila v zvezi z ocenjevanjem od naročnika zahtevana dodatna pojasnila, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti niti tega, katere tri, izmed petnajstih vlagateljevih referenc, je naročnik uvrstil v ocenjevanje.
Državna revizijska komisija je z zgoraj navedenim sklepom predmetni postopek vrnila v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila oziroma v fazo ponovnega vrednotenja in naročniku naložila, naj postopek izbire najugodnejše ponudbe ponovi tako, da bo pri ocenjevanju ponudb merilo reference uporabil na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji.

Pri merilu reference je naročnik v 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal naslednji način uporabe le-tega:

"reference = 10 točk

Reference ponudnika se ovrednotijo s številom točk v odvisnosti od tega koliko podobnih objektov v vrednosti več kot 200.000,00 EUR je izvajalec zgradil v letih 2006, 2005, 2004, 2003 in 2002. Ponudnik mora predložiti originalne reference v originalu za omenjena leta gradnje oz. kopijo reference, ki je notarsko overjena.

Reference se bodo točkovale po sledečem načinu:

6 in več objektov = 10 točk
od 3 do 5 objektov = 7 točk
od 0 do 2 objekta = 4 točke"

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi obrazec št. 7 z naslovom "Seznam podobnih gradenj, objavljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu".
V obrazec so morali ponudniki vpisati investitorja, naziv objekta, vrsto gradnje, vrednost gradnje in leto izvedbe, za vsako od vpisanih referenc pa priložiti (originalna) potrdila o "dobro" opravljenih referenčnih delih.

Iz zgoraj citiranega merila reference je mogoče razbrati, da je naročnik (poleg formalne zahteve, da morajo biti referenčna potrdila priložena v originalu oziroma, da morajo biti notarsko overjena) definiral tri kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za uvrstitev posamezne reference v vrednotenje, in sicer: 1. referenčna gradnja se mora nanašati na "podobne objekte" oziroma na "podobne gradnje"; 2. gradnja mora biti iz obdobja zadnjih petih let in 3. vrednost gradnje mora biti večja od 200.000,00 EUR.

(Ne)izpolnitev zgoraj citiranih kriterijev uvršča ponudnike v tri ocenjevalne razrede, in sicer je ponudnik za najmanj 6 izkazanih objektov, ki izpolnjujejo vse navedene zahteve uvrščen v najvišji ocenjevalni razred, ki je utežen z 10 točkami, ponudnik, ki izkaže od 3 do 5 takšnih objektov v ocenjevalni razred, v katerem prejme 7 točk in ponudnik z nobeno izkazano referenco oziroma z enim ali dvema takšnima objektoma v ocenjevalni razred s 4 točkami.

Med strankama v tem postopku je ponovno spor zgolj glede razlage prvega kriterija.
Kot izhaja iz prejete dokumentacije je naročnik vse tri prejete ponudbe ponovno ocenil, pri čemer je vrstni red med ponudniki sicer ostal nespremenjen, vendar pa je (zgolj) vlagatelj tokrat pri spornem merilu prejel manjše število točk. Vlagatelj se je namreč tokrat uvrstil v najnižji ocenjevalni razred in prejel le 4 točke. Naročnik je tokrat vlagatelju priznal le dve referenci (in sicer 1. Snaga ONO Dogoše, priprava polj., zem. Dela, odplin. in 2. Snaga ONO Dogoše Yersi, infrastruktura), v predhodnem ocenjevanju pa tri reference, za kar je vlagatelj (tedaj) prejel 7 točk. Pri tem se je naročnik oprl na mnenje mag. Slavka Bunderla, univ.dipl.ing.gradb, stalnega sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo, ki je (kot sta ugotovila tudi vlagatelj in strokovnjak) pripravljeno na podlagi kriterijev, ki niso predvideni v razpisni dokumentacije oziroma je pripravljeno izven opisa spornega merila v razpisni dokumentaciji. Mnenje se namreč opira na Uredbo in (posredno) na 45. člen ZJN-2, kar naj bi po naročnikovem mnenju pomenilo, da se lahko v ocenjevanje vključijo le tisti objekti (reference), "ki so po naravi, pomembnosti in uporabi sorodni in so razvrščeni v isto področje in oddelek ter se ujemajo v prvih dveh številčnih oznakah". Naročnik je pri ocenjavanju tudi upošteval, da je razpisana gradnja zahteven objekt (v smislu ZGO-1), obenem pa za vlagateljeve referenčne objekte ni ugotavljal, ali sodijo v navedeno definicijo (čeprav večina izmed njih, kot je ugotovil tudi strokovnjak, sodi vanjo).

Ker se je naročnik v (ponovljenem) postopku ocenjevanja ponudb pri spornem merilo oprl na kriterije, ki jih ni vnaprej predvidel v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija v izogib vsakršnim dvomom o tem, ali je ponudbe na podlagi zgoraj citiranega opisa (v delu, ki se nanaša na "podobne objekte" oz. na "podobne gradnje") sploh mogoče (objektivno) oceniti pridobila pisno strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka s področja gradbeništva. V ta namen je Državna revizijska komisija zastavila strokovnjaku vprašanje o tem, ali je mogoče ob upoštevanju naročnikovega opisa meril, po katerem so morale reference zadostiti zgolj zahtevi po podobnih objektih oz. po podobnih gradnjah, ponudbe sploh oceniti in v tem primeru, ali in katere izmed preostalih trinajstih spornih vlagateljevih referenc so izpolnile naveden kriterij (med strankama ni spora o tem, da sta izmed 15 referenčnih objektov, dve referenci, in sicer 1. Snaga ONO Dogoše, priprava polj., zem. Dela, odplin. in 2. Snaga ONO Dogoše Yersi, infrastruktura, ustrezni, saj ju je naročnik uvrstil v ocenjevanje, za kar je vlagatelj, kot že izhaja iz te obrazložitve, prejel 4 točke). Strokovnjak je po naročilu Državne revizijske komisije opravil natančni pregled razpisne in ponudbene dokumentacije v spornem segmentu oz. opravil primerjavo ponudbene dokumentacije vlagatelja (oz. preostalih trinajstih spornih referenc, ki se niso uvrstile v ocenjevanje) z opisom spornega merila reference ter odgovoril na zastavljeni vprašanji.

Iz strokovnega mnenja, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.05.2008 izhaja, da opis merila reference vključuje oz. uporablja dva termina, in sicer "podobne gradnje" in "podobni objekti", ki ju naročnik napačno enači. Kot navaja strokovnjak, je prvi pojem identičen terminu, ki ga za takšno vrsto referenc sicer predvideva ZGO-1, vendar ni posebej obrazložen niti v ZGO-1 niti v podzakonskih predpisih, drugi pojem pa je širši, saj se pri posameznem gradbenem objektu običajno izvajajo različne vrste gradbenih del. Strokovnjak navaja (v tem delu se strinja z naročnikom oz. z mnenjem, na katerega se je oprl naročnik), da je potrebno ob upoštevanju termina "podobne gradnje", upoštevati oz. primerjati popis del, ki se nanaša na predmetno javno naročilo kot izhaja iz razpisne dokumentacije s popisi del v vlagateljevih referenčnih objektih. Strokovnjak je navedel, da predmetno javno naročilo obsega: 1. zemeljska dela za pripravo podlage tesnilnim slojem, 2. izvedbo začetnih konstrukcijskih nasipov odlagalnih polj I., II. In III. faze, 3. izvedbo talnega tesnjenja deponijskih polj, 4. izvedbo talnega drenažnega sloja deponijskih polj, 5. rekonstrukcijo obstoječega sistema padavinskih voda, 6. rekonstrukcijo obstoječega in naprava novega sistema odpadnih voda in 7. izvedba prekrivnih slojev vzdolž platojev z balirnimi odpadki. Strokovnjak je povzel, da predmetno javno naročilo obsega tipična gradbena dela, in sicer zemeljska dela (široki izkopi, zaščitni sloji, nasipi) in odvodnjavanje (površinsko, kanalizacija, drenaže). Ob upoštevanju popisov del je strokovnjak ugotovil, da gre (vsaj) pri petih referenčnih delih za gradbena dela, ki so podobna razpisanim, kar je ponazoril s tabelo, v katero je za vsako izmed spornih referenc opisal dela, ki so podobna razpisanim in zaključil, da je od 13 referenčnih del vsaj še 5 takšnih (1. referenčni objekt št. 4, 8 in 9 - Občina Slovenska Bistrica, Centralna čistilna naprava, 2. referenčni objekt št. 5 - MOL Slovenija, Bencinski servis, 3. referenčni objekt št. 10 - Pošta Slovenije d.o.o., Maribor, NPC III. faza, 4. referenčni objekt št. 11 - Finea trade d.o.o., Maribor, Posl.-sklad. objekt Limbuš in 5. referenčni objekt št. 12 - Arcont d.d. Gonja Radgona, Hala 6, lakirnica, skladišče, okolje), pri katerih so bila opravljena tudi dela, ki so podobna tistim iz razpisanega objekta (oz. šest, če je šlo za ločene pogodbe pri referenčnih delih 4, 8 in 9). Strokovnjak je še zapisal, da gre pri dveh referenčnih objektih (in sicer pri referenčnemu objektu št. 3 - Impol d.d., Slovenska Bistrica, Valjarna-novogradnja in pri referenčnem objektu št. 7 - Splošna bolnica Maribor, Anatomski inštitut-rekonstrukcija) tudi za gradbena dela, ki so podobna razpisanim, vendar je njihov delež majhen, zato ju je priznal zgolj "pogojno".

Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse ugotovitve strokovnjaka, saj temeljijo na strokovni preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije in dajejo jasen odgovor o tem, katere izmed trinajstih spornih referenc, je ob upoštevanju relevantnih pravil iz razpisne dokumentacije, mogoče šteti kot ustrezne, kot tudi na vprašanje, ali je bila posledično vlagateljeva ponudba na podlagi merila reference ocenjena z zadostnim številom točk. Državna revizijska komisija se ob navedenem ne more strinjati z naročnikom v tem, da bi moral strokovnjak pri izdelavi mnenja upoštevati "potrebna bistvena in specifična dela" (naročnik je v odgovoru na strokovno mnenje v zvezi s tem navedel 15 postavk iz projektne dokumentacije) in da gre pri razpisanih delih za dela pod neposrednim vplivom produkcije metana in da posledično niso "enaka" delom, ki jih je kot referenčna upošteval strokovnjak. Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da so morali referenčni objekti zadostiti zgolj zahtevi po "podobnih objektih" in po "podobnih gradnjah", kar pomeni, da je opis spornega merila pripravljen dokaj ohlapno in posledično, da bi bila vsakršna drugačna oz. strožja interpretacija opisa merila nezakonita.

Vse zgoraj navedeno potrjuje tudi ravnanje naročnika, ki tokrat že tretjič spreminja svoje ugotovitve o tem, katere in koliko vlagateljevih referenčnih objektov je mogoče zajeti v opis spornega merila. V prvotnem sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika (ki je bil razveljavljen z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-012//2008-5, z dne 11.02.2008) je namreč vlagatelju priznal tri (neindentificirane) reference, v izpodbijani odločitvi dve referenci (pri čemer se je, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, oprl na kriterije, ki jih ni definiral v razpisni dokumentaciji), v odgovoru na prejeto strokovno mnenje pa (že) štiri reference (pri čemer je tudi tokrat svojo trditev, kot izhaja iz predhodnega odstavka, argumentiral izven opisa merila iz razpisne dokumentacije).
ZJN-2 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v 4. poglavju (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor). V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 48. členu ZJN-2 (Merila za izbiro ponudbe) med drugim določeno, da lahko naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila ali na podlagi najnižje cene (prvi odstavek 48. člena ZJN-2), da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, da merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila (tretji odstavek 48. člena ZJN-2) ter da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način kot so bila opisana in vrednotena (četrti odstavek 48. člena ZJN-2).
Določitev meril in njihovo vrednotenje je sicer ena najpomembnejših sestavin vsakega postopka oddaje javnega naročila. Opis meril in njihovo vrednotenje namreč ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejšega ponudnika. Zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila navedena (v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji), na način kot so bila opisana in ovrednotena je namenjena predvsem objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prekršil določilo četrtega odstavka 48. člena ZJN-2 oz., da bi moral naročnik vlagatelju, ob upoštevanju opisa spornega merila iz razpisne dokumentacije, poleg dveh referenc, ki ju je vlagatelju že priznal oz. uvrstil v ocenjevanje (in sicer Snaga ONO Dogoše, priprava polj., zem. Dela, odplin. in Snaga ONO Dogoše Yersi, infrastruktura) upoštevati vsaj še 5 (kar pomeni, da bi se ob dejstvu, da je vlagatelj ponudil nižjo ceno od izbranega ponudnika, vrstni red, ob upoštevanju obeh vnaprej predvidenih meril, (že) spremenil v prid vlagatelja), je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija še opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka tako preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v pristojnosti naročnika.

Državna revizijska komisija je vlogo izbranega ponudnika obravnavala kot vlogo v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Sicer pa ZRPJN položaj izbranega ponudnika ureja v drugem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena, v skladu s katerima mora biti le-ta obveščen o revizijskem postopku in mu mora naročnik posredovati tudi kopijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem revizijskem postopku, ki ga lahko (prvotno) izbrani ponudnik uveljavi z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljene odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov vplačane revizijske takse v višini 5.000,00 EUR. Ker je povrnitev stroškov revizijskega postopka vezana na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priglašeni stroški, v celoti priznajo.

S tem je utemeljene odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

Naročnik je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljene odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3 izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.05.2008



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije









Vročiti:

SNAGA Javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor
GRANIT d.d., Ljubljanska 69, Slovenska Bistrica
AVTOPREVOZ - GRAMET TRADE d.o.o., Tržaška cesta 61, Maribor
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran