018-067/2008 RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata in članice Nataše Jeršič ter članice Sonje Drozdek, kot članov senata ter ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "daljinsko upravljanje sistema stabilnih naprav električne vleke na slovenskem železniškem omrežju, 2005 SI 16 C PT 002 B - sklop 1: zamenjava opreme v obstoječih elektronapajalnih postajah za potrebe daljinskega vodenja in izvedbo daljinskega vodenja elektronapajalnih postaj in stikal voznega omrežja iz centrov vodenja skupaj z ureditvijo prostorov centrov vodenja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil konzorcij podjetij Siemens d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana in Esotech d.d., Preloška cesta 1, Velenje, ki jih zastopa odvetnik Luka Podjed, Puharjeva 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 6.6.2008 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24.4.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni plačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v:
- Uradnem listu RS, št. 135-136/2006, z dne 22.12.2006, pod številko objave Ob-36094/06
in v Uradnem glasilu Evropske skupnosti, št. 2006/S 224-261569, z dne 22.12.2006,
- popravek v Uradnem listu RS, št. 1/2007, z dne 5.1.2007 in v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti, št. 2006/S 247-265230, z dne 29.12.2006
- popravek v Uradnem listu RS, št. 11/2007, z dne 9.2.2007 in v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti, št. 2007/S 25-029125, z dne 6.2.2007,
- popravek v Uradnem listu RS, št. 23/2007, z dne 16.3.2007 in v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti, št. 2007/S 50-061023, z dne 13.03.2007,
- popravek v Uradnem listu RS, št. 33/2007, z dne 13.4.2007 in v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti, št. 2007/S 70-085137, z dne 11.4.2007,
- popravek v Uradnem listu RS, št. 51/2007, z dne 8.6.2007 in v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti, št. 2007/S 105-128673, z dne 5.6.2007,

Dne 10.4.2008 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila št. 4305-1/2008zp101, iz katere izhaja, da se v sklopu 1: "Zamenjava opreme v obstoječih elektronapajalnih postajah za potrebe daljinskega vodenja in izvedbo daljinskega vodenja elektronapajalnih postaj in stikal voznega omrežja iz centrov vodenja skupaj z ureditvijo prostorov centrov vodenja", ne izbere nobenega ponudnika.

Dne 24.4.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v katerem je predlagal, da naročnik v celoti razveljavi svojo odločitev z dne 10.4.2008, ter da mu povrne potrebne stroške nastale z revizijo. Vlagatelj v zahtevku navaja, da je naročnik napačno ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna, ker naj vlagatelj ne bi izpolnjeval pogoja za priznanje sposobnosti iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ugotavljal izpolnjevanja pogojev skladno z določili razpisne dokumentacije in pojasnjuje, da je naročnik deleže partnerjev v konzorciju ugotavljal izključno na podlagi odgovora vlagatelja z dne 11.7.2007, kar je napačno. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik glede na določbe razpisne dokumentacije in pojasnilo naročnika z dne 25.4.2007, ugotavljati deleže na osnovi vrednosti pogodbenih del, in sicer na podlagi podatkov in opisov iz ponudbe in predračuna. Vlagatelj navaja, da je v ponudbi predložil konzorcijsko pogodbo, v kateri je v Prilogi št. 1- Obseg dobav in storitev, podana podrobnejša razdelitev pogodbenih del med partnerjema v konzorciju, iz slednje pa izhaja, da vlagatelj izpolnjuje pogoj iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom. Vlagatelj še pojasnjuje, da naročnik ni zahteval, da je partner v konzorciju sposoben izvesti najmanj 30% vrednosti ponudbe, temveč da bo dobavil ali izvedel najmanj 30% vrednosti opreme ali storitev. Iz konzorcijske pogodbe in predračuna v ponudbi izhaja, da bo partner v konzorciju (družba Esotech d.d.), izvedel storitve v vrednosti 2.030.744,17 EUR, medtem ko znaša celotna vrednost storitev 5.765.005,69 EUR, torej bo partner s svojim sredstvi izvedel storitve, katerih vrednost predstavlja 35,23% vrednosti vseh storitev konzorcija, s tem pa je pogoj iz točke 5.1.11 izpolnjen.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom št. 4305-1/2008-134, z dne 7.5.2008, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da v ponudbi vlagatelja niso bili razvidni deleži posameznih partnerjev zato je ocenjevalna komisija na ponudnika naslovila vprašanje glede izpolnjevanja kriterijev podanih v tabeli 1, točki 10 in 11 (t.j. pogojev iz točk 5.1.10 in 5.1.11 Navodil ponudnikom; opomba Državne revizijske komisije). Vlagatelj zahtevka je v roku posredoval naročniku pisni odgovor z obrazložitvijo, da so deleži posameznih partnerjev 73% (Siemens d.o.o.) in 27% (Esotech d.d.), na podlagi katerega je naročnik odločil, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevo podane v razpisni dokumentaciji, glede zahtevanih deležev posameznih partnerjev pri izvedbi projekta, zato je vlagateljevo ponudbo v tem delu ocenil kot nepravilno.

Dne 13.5.2008 je naročnik prejel vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 14.5.2008 Državni revizijski komisiji posredoval v odločanje zahtevek za revizijo z dne 24.4.2008, skupaj z dokumentacijo.

Državne revizijska komisija je z dopisi z dne 27.5.2008 in dne 28.5.2008 naročnika pozvala k odstopu manjkajoče dokumentacije. Naročnik je zahtevano dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 30.5.2008.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama spor glede vprašanja ali podjetje Esotech d.d., ki nastopa kot partner v skupni ponudbi vlagatelja, izpolnjuje pogoj iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje zahtevo iz točke 5.1.11 in ob tem opozarja, da naročnik za izpolnjevanje predmetnega pogoja ni zahteval, da mora biti partner v konzorciju sposoben izvesti najmanj 30% vrednosti ponudbe, temveč, da bo dobavil ali izvedel najmanj 30% vrednosti opreme ali storitev. Vlagatelj naročniku očita, da izpolnjevanje spornega pogoja ni ugotavljal v skladu z določbami razpisne dokumentacije temveč le na podlagi odgovora vlagatelja z dne 11.7.2007, kar je napačno.

Državna revizijska komisija je pogledala v razpisno dokumentacijo, v kateri je naročnik med drugim v Navodilih ponudnikom (Zvezek 1), na strani 13, v točki 5.1.11, kot tehnični pogoj za priznanje sposobnosti, zapisal: "Partner v skupnem nastopu/konzorciju mora biti sposoben izvesti sam s svojimi sredstvi najmanj 30% pogodbene vrednosti storitev ali opreme določenih v točki 5.1.9. zgoraj." V točki 5.1.9., stran 13, je naročnik zapisal: "Samostojni ponudnik (to pomeni, da ima lahko podizvajalce, vendar pa za potrebe javnega razpisa ne sme biti partner v skupnem nastopu/konzorciju) ali skupni nastop/konzorcij mora biti sposoben sam izvesti najmanj 50% pogodbenih del s svojimi sredstvi, kar pomeni, da mora imeti opremo, materiale, vire delovne sile in finančne vire, potrebne za izvedbo tega procenta pogodbenih del."
Naročnik je v pojasnilu razpisne dokumentacije ponudnikom z dne 23.1.2007 (Odgovor na vprašanje št. 2) zapisal, da točka 5.1.9. velja v primeru, da ponudbo odda samostojni ponudnik z morebitnimi podizvajalci. Točki 5.1.10 in 5.1.11 pa za primer, da ponudbo odda konzorcij, pri čemer so pogoji iz 5.1.10 za glavnega partnerja, 5.1.11 pa za partnerja. Naročnik je ob tem še dodal, da je potrebno poudariti, da veljajo predpisani odstotki le za obseg storitev ali opreme. Naročnik je v nadalje v pojasnilu razpisne dokumentacije z dne 25.4.2007 (Odgovor na vprašanje št. 1) v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz točke 5.1.10 in 5.1.11 zapisal: "Odstotek pogodbenih del se bo ocenil na osnovi njihove vrednosti. Odstotek pogodbenih del se oceni na osnovi podatkov in opisov iz ponudbe in predračuna, zato naj ponudniki v svoji ponudbi jasno opredelijo, katera dela bo opravili posamezni partnerji. V primeru nejasnosti pa lahko naročnik zahteva dodatna pojasnila.
Pri razumevanju zahtev iz točk 5.1.10 in 5.1.11 opozarjamo, da se pri skupnem nastopu zahteva od glavnega partnerja ali partnerja izvedba del s svojimi sredstvi v določenem odstotku vrednosti opreme ali storitev, kar pomeni, da skupni nastop ni omejen na največ 3 partnerje ampak je partnerjev lahko tudi več, pri čemer število ostalih sodelujočih oziroma podizvajalcev ni omejeno."

Zgoraj citirano zahtevo iz razpisne dokumentacije je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu v 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika za oddajo pravilne ponudbe. Ponudniki so torej pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne, dolžni izpolniti vse zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo. Potrebno je namreč upoštevati, da je postopek oddaje javnega naročila izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je ob upoštevanju zgoraj citiranih določb razpisne dokumentacije in pojasnil razpisne dokumentacije, ki jih gre v skladu z 10. in 11. točko Navodil ponudnikom in 25. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju ZJN-1) šteti za dopolnitve razpisne dokumentacije, pogoj iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom, mogoče razumeti le na način, kot to navaja vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku. In sicer, da mora biti partner v skupnem nastopu/konzorciju sposoben izvesti sam s svojimi sredstvi najmanj 30% pogodbene vrednosti storitev ali opreme in ne 30% vseh pogodbenih del (oz. vrednosti ponudbe). Slednje nedvoumno izhaja iz dejstva, da je naročnik v pojasnilu razpisne dokumentacije z dne 25.4.2007 zapisal, da nastop ni omejen na tri partnerje oz. da je partnerjev lahko več, pri čemer se zahteva, da je partner sposoben izvesti 30% pogodbene vrednosti opreme ali storitev. Razumevanje predmetnega pogoja v smislu, da mora biti partner v skupnem nastopu/konzorciju sposoben izvesti sam s svojimi sredstvi najmanj 30% vseh pogodbenih del, bi bilo možno samo v primeru, ko bi naročnik število partnerjev v skupnem nastopu omejil na tri, česar pa, kot je bilo predhodno že ugotovljeno, ni storil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila pravilnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevaje pogoja iz toče 5.1.11, torej ali je vlagatelj izkazal, da je partner v skupni ponudbi sposoben izvesti 30% pogodbene vrednosti opreme ali storitev.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je naročnik določil, da bo odstotek pogodbenih del ocenjeval na osnovi njihove vrednosti in sicer na osnovi podatkov in opisov iz ponudbe in predračuna, zato je zahteval, da ponudniki v svoji ponudbi jasno opredelijo, katera dela bodo opravili posamezni partnerji, v primeru nejasnosti pa lahko naročnik zahteva dodatna pojasnila. Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi v obrazcu št. 4.7.6 "Podatki o skupnem nastopu", v točki 4.7.6.7, zapisal, da so sorazmerni deleži odgovornosti med partnerji z navedbo del, ki jih bo izvajal vsak posamezni partner razvidni iz priloge konzorcijske pogodbe. V Prilogi št. 1 konzorcijske pogodbe je vlagatelj naštel dela, ki jih bo opravljal posamezni partner. Državna revizijska komisija je vpogledala v predmetno prilogo in ugotovila, da je opis del v tej v določenih postavkah preveč splošen in da posledično iz njega ni mogoče ugotoviti deležev (vrednosti) opreme ali storitev, ki jih bo dobavil oz. izvedel posamezen partner v skupnem nastopu. Državna revizijska komisija je nadalje ugotovila, da tudi iz predračuna, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, zahtevanih deležev ni mogoče ugotoviti, saj iz slednjega ni razvidno katere postavke bo izpolnil posamezni partner. Pav tako odstotka vrednosti opreme ali storitev, ki jih bo izvedel posamezen partner, ni mogoče nedvoumno ugotoviti s primerjavo postavk iz predračuna in opisa del iz Priloge 1, saj le teh zaradi različnega zapisa ni mogoče nedvoumno medsebojno primerjati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj, kljub naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije, v svoji ponudbi ni jasno opredelil, katera dela bodo opravili posamezni partnerji oz. drugače povedano, odstotka vrednosti opreme ali storitev, ki jih bo izvedel posamezen partner, iz podatkov v ponudbi vlagatelja ni mogoče nedvoumno ugotoviti. Državna revizijska komisija na podlagi zgornjih ugotovitev zaključuje, da iz same ponudbe vlagatelja ni razvidno, ali vlagatelj izpolnjuje pogoj iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom, kot ga je zapisal naročnik.

Naročnik je dne 6.7.2007 vlagatelja z dopisom pozval, da poda dodatno pisno pojasnilo svoje ponudbe glede izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija opozarja, da 54. člen ZJN-1 naročniku dopušča možnost zahtevati dodatna pojasnila v ponudbi predloženih dokumentov in v dokumentih navedenih podatkov, pri čemer pa ne sme dovoliti kakršnekoli vsebinske spremembe ponudbe. Iz vsebine naročnikove zahteve po dodatnem pojasnilu z dne 6.7.2008 izhaja, da je naročnik v konkretnem primeru na podlagi dodatnega pojasnila zahteval pojasnilo podatkov, ki so se že nahajali v ponudbi (v konzorcijski pogodbi, predračunu) iz katerih pa, kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, ni bilo jasno razvidno ali vlagatelj izpolnjuje sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato na tem mestu kot neutemeljene zavrača očitke vlagatelja, da naročnik izpolnjevanje spornega pogoja ni ugotavljal na podlagi podatkov in opisov iz ponudbe in predračuna vlagatelja oz. da je izpolnjevanje slednjega napačno ugotavljal le na podlagi vlagateljevega pojasnila z dne 11.7.2007.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v zahtevi za dodatno pojasnilo ponudbe vlagatelja pozval, da skladno z zahtevami podanimi v razpisni dokumentaciji (Zvezek 1, točka 5.1.10 in 5.1.11) pojasni kakšni so deleži posameznih partnerjev pri izvedbi razpisanih del (v %), saj slednji iz predložene ponudbe niso jasno razvidni. Ob tako zapisani zahtevi za dodatno pojasnilo gre ugotoviti, da je naročnik izrecno zahteval, da vlagatelj pojasni deleže partnerjev glede izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije določenih v Zvezku 1, v točki 5.1.10 in 5.1.11 oz. drugače povedano, da pojasni deleže pogodbene vrednosti opreme ali storitev, ki jih bo izvedel vodilni partner oz. partner v skupnem nastopu. Kot je bilo namreč že predhodno ugotovljeno je naročnik v zahtevi iz točke 5.1.11 zahteval, da mora biti partner v skupnem nastopu/konzorciju sposoben izvesti sam s svojimi sredstvi najmanj 30% pogodbene vrednosti storitev ali opreme. Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo pa nedvoumno izhaja, da je tudi vlagatelj sporno zahtevo razumel na isti način. Kljub jasni zahtevi naročnika za pojasnilo ponudbe, je vlagatelj naročniku odgovoril z dopisom z dne 11.7.2007, v katerem je zapisal: "Pojasnilo: Delež vodilnega partnerja Siemens d.o.o. je 73%, delež partnerja Esotech d.d. pa je 27%.". Iz tako oblikovanega odgovora vlagatelja pa ne izhaja izpolnjevanje pogoja iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Upoštevaje zgoraj ugotovljena dejstva in vlagateljevo pojasnilo z dne 11.7.2008 je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v svoji ponudbi, tudi po posredovanju dodatnega pojasnila z dne 11.7.2007, ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke 5.1.11 Navodil ponudnikom, zato je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nepravilno.

Državna revizijska komisija poudarja, da je pri presoji zahtevka za revizijo vlagatelja, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Poudariti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razkriti, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Ob upoštevanju zgoraj opisanega pravila je Državna revizijska komisija lahko utemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo navedbo, da je iz predračuna in konzorcijske pogodbe razvidno, da bo partner s svojimi sredstvi izvedel storitve, katerih vrednost predstavlja 35,23% vrednosti vseh storitev vlagatelja. Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila iz opisa del v Prilogi št. 1 konzorcijske pogodbe in postavk predračuna ni mogoče nedvoumno ugotoviti odstotka vrednosti opreme ali storitev, ki jih bo izvedel posamezen partner v skupni ponudbi. V zvezi s tem vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje le, da bo partner izvedel storitve v višini 2.030.744,17 EUR, kar predstavlja 35,23% vrednosti vseh storitev vlagatelja (5.765.005,69 EUR), ob tem pa ne pojasni natančneje, katere storitve bo partner dejansko izvedel in na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti zatrjevani delež storitev. Drugače povedano, vlagatelj za zatrjevano dejstvo, da bo partner izvedel storitve, ki predstavljajo 35,23% vrednosti vseh storitev iz vlagateljeve ponudbe, ne ponuja dokazov, iz katerih to dejstvo nedvoumno izhaja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.6.2008.



Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije



























Vročiti:
- Luka Podjed, Puharjeva 3, Ljubljana;
- RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran