Na vsebino
EN

018-074/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-074/2008-2
Datum sprejema: 2. 6. 2008

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članov Sonje Drozdek šinko in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izdelavo in personalizacijo osebnih izkaznic in na podlagi pritožbe, ki sta ju vložila podjetje INTEREXPO d.o.o., Slovenja vas 75, Ptuj in podjetje CCD Plasikkarten GmbH, Bahnstrasse 29-31, Ratingen, Nemčija, ki ju zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, DvoĹ"akova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, štefanova ulica 2, Ljubljana, dne 02.06.2008 soglasno

odločila:

Pritožba se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.03.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, dne 18.03.2008, pod št. objave JN 1955/2008 in v Uradnem listu Evropske unije, dne 19.03.2008, pod št. Objave 2008/S 55-074577.

Vlagatelj je dne 06.05.2008, pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bilo predmetno javno naročilo razpisano na podlagi zakona, ki še ni bil veljavno sprejet.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da pogoji in merila omejujejo konkurenco med ponudniki in da pogoja iz 4.9. točke razpisne dokumentacije ni mogoče izpolniti.
Vlagatelj še navaja, da iz varnostnega in tehnološkega vidika polikarbonatna kartica ni varna kartica, saj so naprave za njeno izdelavo in material prosto dostopni na trgu in hkrati zatrjuje, da bi bila laserska kartica iz tehničnih in varnostnih razlogov primernejša od polikarbonatne.
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je dne 16.05.2008 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (dokument, št. 430-48/2008/80 17141-01). Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker ga vlagatelj ni dopolnil znotraj zakonskega roka iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Zoper naveden sklep je vlagatelj z vlogo, z dne 26.05.2008, na naročnika naslovil pritožbo. Vlagatelj navaja, da vročitev izpodbijanega sklepa o zavrženju ni bila opravljena oz. ni bila opravljena skladno z zakonom.

Naročnik je z dopisom, z dne 29.05.2008, pritožbo skupaj z vso dokumentacijo odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji..

Po pregledu dokumentacije in preučitvi utemeljenosti navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh."
Iz citiranega zakonskega določila je razvidno, da je pravno sredstvo vlagatelja v primeru, če se ne strinja z zavržbo revizijskega zahtevka (zaradi nepravočasne dopolnitve le-tega), pritožba, ki jo mora vložiti v treh dneh od prejema sklepa o zavrženju (neposredno) na Državno revizijsko komisijo. Tri dnevni rok iz petega odstavka 12. ZRPJN je prekluziven, saj Državna revizijska komisija (na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN) v primeru, če pritožba ni vložena pravočasno, slednjo s sklepom zavrže.

Iz izpodbijanega sklepa (s katerim je naročnik zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi domnevne nepravočasne dopolnitve slednjega) je razvidno, da je naročnik v pravnem pouku vlagatelja pravilno poučil, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Iz poštne povratnice je nadalje razvidno, da je vlagatelj sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, prejel dne 21.05.2008.

V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru tri dnevni rok za vložitev pritožbe, iztekel v ponedeljek, dne 26.05.2008. Iz drugega odstavka 111. člena ZPP izhaja, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Ob upoštevanju te določbe je sporni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči v četrtek, dne 22.05.2008. Četrti odstavek 111. člena ZPP določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Ob hkratnem upoštevanju določila iz drugega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve organu, na katerega je pošiljka naslovljena, se je torej zadnji dan tri dnevnega roka iztekel v ponedeljek dne 26.05.2008 (tretji dan po prejemu izpodbijanega sklepa je bila namreč sobota, dne 24.05.2008), torej na dan, ko je vlagatelj pritožbo oddal priporočeno po pošti.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je vlagatelj pritožbo, sicer vložil znotraj zakonskega (tri-dnevnega prekluzivnega) roka, vendar je le-to vložil pri nepristojnem organu (pri naročniku), naročnik pa jo je odstopil Državni revizijski komisiji dne 29.05.2008.

Sedmi odstavek 112. člena ZPP določa, da se v primeru, ko je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

Kot je bilo že navedeno v tej obrazložitvi, je naročnik vlagatelja v pravnem pouku sklepa, s katerim je njegov zahtevek za revizijo zavrgel, jasno in nedvoumno poučil o njegovi pravici do pravnega varstva zoper takšno odločitev in o načinu uveljavljanja le-te. Vsebina pravnega pouka, iz katere nedvoumno in jasno jasno izhaja, da je zoper izdani sklep (oz. v njem vsebovano naročnikovo odločitev) mogoče vložiti pritožbo, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa na Državno revizijsko komisijo, pa vlagateljeve nevednosti ne dopušča. Da vložitve pritožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati vlagateljevi nevednosti velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je bila pritožba vložena po pooblaščenki, ki je odvetnica.
Prav tako po mnenju Državne revizijske komisije vložitve pritožbe pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati niti očitni pomoti vlagatelja, saj je bila pritožba izrecno naslovljena le na naročnika. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je vlagatelj pod naslov pritožbe ("Pritožba zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve; opr.št.: 430-48/2008/80 (17141-01), z dne 16.5.2008") v oklepaju sicer zapisal "pritožba na Državno revizijsko komisijo". Vendar pa iz navedenega razloga očitne pomote vlagatelja (v smislu, da je imel vlagatelj namen pritožbo poslati na Državno revizijsko komisijo) ni mogoče ugotoviti, saj ne le, da jo je vlagatelj (kot že navedeno v obrazložitvi tega sklepa) naslovil le na naročnika, temveč tudi iz same vsebine pritožbe izhaja, da jo vlagatelj naslavlja na naročnika (vlagatelj na več mestih v pritožbi začenja stavke z besedami: "Naslovni organ (naročnik) ...").

Ker je bil pritožba vložena na nepristojen organ, Državna revizijska komisija pa jo je kot pristojen organ za odločanje prejela po izteku 3 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe, in ker nastalega položaja ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vlagatelja, gre ugotoviti, da je bila pritožba vložena po izteku roka, ki je določen v petem odstavku 12. člena ZRPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, kot prepozno zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.06.2008

predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
odvetnica Nina Zidar Klemenčič, DvoĹ"akova ulica 5, Ljubljana
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran